Monthly Archives: January 2011

Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – USTANOVITEV

Predstavljamo vam prvi del objave Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, kjer vam bomo predstavili razlike pri ustanovitvi omenjenih družb.

V obdobju gospodarske krize je veliko ljudi izgubilo svojo zaposlitev in temu sledi vprašanje: kaj sedaj, kako zaslužiti potrebni denar za preživetje? Velikokrat je iskanje druge službe v konkurenčni dejavnosti izguba časa, saj v času krize podjetja večinoma odpuščajo in le redko zaposlujejo. Kmalu se izkaže, da nekomu, ki ima neko specifično znanje ter sposobnosti, ostane zgolj možnost samostojne ustanovitve podjetja. Ko pade odločitev o samostojni poti, večina pride do vprašanja: katera organizacijska oblika je zame najbolj primerna, katero je najlažje oz. najhitreje ustanoviti in kako?

Podjetnik mora najprej določiti cilje podjetja. Cilje podjetnika je potrebno določiti tako z vidika lastnih zahtev oz. ambicij kot tudi z vidika zahtev in pričakovanj sodelujočih partnerjev. Izbrana pravna organizacijska oblika družbe mora zagotavljati podjetniku uresničitev njegovih podjetniških ciljev.

Pravne organizacijske oblike se po zakonu o gospodarskih družbah delijo na osebne družbe in kapitalske družbe ter samostojnega podjetnika.

1. Osebne družbe:

  • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
  • komanditna družba (k.d.),
  • tiha družba (t.d.)

2. Kapitalske družbe:

  • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
  • delniška družba (d.d.),
  • evropska delniška družba (SE),
  • komanditna delniška družba (k.d.d.),

3. Samostojni podjetnik (s.p.)

Ustanovitev

Za ustanovitev osebne družbe (d.n.o. in k.d.) sta potrebni najmanj dve osebi. Pri ustanovitvi osebnih družb osnovni kapital ni predpisan, vendar morajo družbeniki zagotoviti družbi sredstva za njeno delovanje.

Kapitalsko družbo (d.o.o. in d.d.) lahko, za razliko od osebne družbe, ustanovi samo ena oseba. D.o.o. lahko ustanovi največ 50 oseb, medtem ko za vse ostale družbe najvišje število oseb ni predpisano. Ustanovitelji katerekoli družbe so lahko fizične ali pravne osebe, ne glede na državljanstvo in prebivališče.

Vse družbe se ustanovijo z družbeno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Izjema je d.d., pri kateri je potrebno sprejeti statut. Poleg tega lahko d.o.o. ustanovimo z obrazcem, ki ga dobimo na izpostavah AJPES-a na točki VEM, ki je nadomestilo družbene pogodbe.

Za razliko od osebnih družb je pri kapitalskih družbah za ustanovitev potreben osnovni kapital, ki se pri obeh družbah lahko vplača poleg denarnih vložkov tudi s stvarnimi vložki:

  • ki pri d.d. znaša 25.000 €,
  • pri d.o.o. pa 7.500 €.

Vse družbe pridobijo status pravne osebe z vpisom v sodni register.

Zaradi visokega minimalnega ustanovitvenega kapitala za d.o.o. se veliko podjetnikov odloči za ustanovitev družbe v tujini in nato preko podružnice opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Dejavnost tako družbeniki opravljajo pod enakimi pogoji kot domače družbe v Sloveniji. To pomeni, da lahko ustanovitelj izbere pravno okolje države članice EU, ki mu najbolj ustreza – takšna izbira ugodnejše zakonodaje pa ne predstavlja kršitve prava skupnosti.

Poleg osebnih in kapitalskih družb poznamo tudi s.p., ki kot fizična oseba na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik lahko opravlja dejavnost poleg redne zaposlitve.

V primerjavi z ostalimi organizacijskimi oblikami je ustanovitev s.p. najhitrejša, najcenejša in najbolj enostavna. Registracija samostojnega podjetnika se lahko opravi kar preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM, ki se nahajajo na izpostavah AJPES-a.

S.p. lahko ustanovite v zgolj treh korakih:

  1. Prijava za vpis v sodni register.
  2. Podjetnik mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena zakona o davčni službi (ZDS-1-UPB2) sporočiti davčnemu uradu svoje osebne podatke.
  3. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Na koncu je na vrsti še vpis v poslovni register republike Slovenije, s tem pa podjetnik lahko prične s svojo dejavnostjo.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Podjetnik skozi čas

Skozi zgodovino je zaradi podjetnikov vedno padla kakšna nova pregrada in s tem so se širila obzorja. Vse, kar je novega na svetu, so nekoč odkrili ali naredili podjetni ljudje. Največji dosežek podjetnikov, gledano skozi zgodovino je, da je danes svet eden. Ta dosežek je plod vseh tistih, ki so jih gnali različni motivi, da so hoteli najprej zvedeti, kaj je “na drugi strani”, potem pa se iz tega tudi okoristiti. Svet se je začel zares povezovati proti koncu srednjega veka zaradi interesov trgovcev, ki so potovali med Evropo in Azijo. Kasneje je Evropa začela osvajati različne nove svetove, predvsem zaradi koristi, do neke mere pa tudi zaradi želje po znanju.

A. Štrukelj v svojem magistrskem delu zapiše: “Funkcija podjetnika obstaja vse od prvih menjav dobrin, saj je bilo odkrivanje ali prepoznavanje novih poslovnih priložnosti in njihovo izkoriščanje v zgodovini človeštva vedno pomembno. Zgodovinsko gledano je torej podjetništvo ena najstarejših dejavnosti. Termin podjetnik se sicer pojavi kasneje, vendar pa je njegova vsebinska funkcija v ekonomiji stara skoraj toliko kot ekonomija sama.”

V antični zgodovini dejavnosti in vloge trgovcev niso cenjene. V očeh antičnih filozofov je cenjen predvsem vojaški in ne poslovni pogum. Antični misleci so bili mnenja, da trgovina z ničemer ne pripomore k povečani skupni blaginji družbe. V praksi so v času antike zaradi številnih vojn, precejšnje ekonomske koristi pridobili prav vojskovodje. Ob dobro zasnovani vojaški strategiji in njeni uspešni uresničitvi ter tveganju svojih življenj so postali ne samo družbeni junaki, temveč tudi veliki vojni dobičkarji.

Podjetnik v srednjem veku, prav tako kot v antiki ni povezan z ekonomskim napredkom. Ekonomisti srednjega veka so bili predvsem teologi, ki so pisali pod okriljem Cerkve. Zanimala so jih etična načela, zato se drugim vsebinam, med katerimi je tudi podjetništvo, niso posvečali veliko.

Navkljub pasivni vlogi podjetnika trgovca in relativno majhni trgovini, stroka srednjega veka opozorijo na dve funkciji trgovcev:

  • Trgovci zapolnjujejo vrzeli med neravnotežnimi tržnimi cenami in količinami ter pri tem opravljajo vlogo ravnotežne sile.
  • Trgovci prevzemajo splošno tveganje prevoza in prodaje proizvodov po ceni, ki ravno pokriva proizvodne stroške (šlo naj bi za tako imenovano pravično ceno).

Večina virov iz časa srednjega veka podjetnika opredeli kot duhovnika, ki je odgovoren za velika gradbena dela: gradove, utrdbe, javne zgradbe, samostane in katedrale. To odgovornost duhovščina prevzema vse do konca 12. stoletja, nato pa jo nadomestijo podjetniki – gradbeniki, saj duhovniki ne smejo prevzemati zasebnega finančnega tveganja.

Če zavrtimo čas malce naprej smo lahko priča prvemu pojavu besede podjetnik oz. entreprendeur, ki naj bi se pojavila že v 14. stoletju. Najverjetneje je izvor besede entreprendeur povezan s Francoskim glagolom entreprende, saj z njim lahko opišemo osebo, ki je aktivna oziroma nekaj dela. V angleškem jeziku se pomenu besede entrepreneur najbolj približata izraza undertaker in adventurer. Kasneje beseda entreprendeur opisuje osebo, ki opravlja državno nalogo in pri tem tvega.

V 17. stoletju so podjetništvo začeli povezovati s tveganjem, ker je bil podjetik takrat nekdo, ki je stopil v pogodbeni dogovor z vlado za izvedbo storitve ali dobavo izdelkov, določenih s pogodbo. Richard Cantillon, priznani ekonomist in pisec 18. stoletja, je razvil eno začetnih teorij podjetništva, saj je podjetnika razumel kot nekoga, ki prevzema tveganje.

Šele v 18. stoletju so začeli razlikovati med osebo s kapitalom in osebo, ki potrebuje kapital – torej, podjetnika od ponudnika kapitala (današnjega tveganega kapitalista). Eden od razlogov za uveljavitev razlikovanja je bil pojav industrializacije po vsem svetu.

Konec 19. in v začetku 20. stoletja podjetnikov pogosto niso razlikovali od managerjev. Sredi 20. stoletja pa se je razvil pojem podjetnik inovator (posameznik, ki razvija nekaj posebnega).

Potovanje skozi zgodovino bomo zaključili z mislijo S. Kotar: “Uspešni podjetniki na dolgi rok poslujejo tako, da ustvarjajo in uresničujejo poslovne priložnosti s človeškim in socialnim kapitalom ter edinstvenimi osebnostnimi značilnostmi, kot je karizmatičnost, ki se kaže tudi v njihovi potrebi po dosežkih, notranjem izvoru nadzora, inovativnosti, nagnjenosti k premišljenemu tveganju, avtonomnosti, proaktivnosti, samozavesti in prilagodljivosti. To so posamezniki, ki zaznajo potrebe ljudi, pridobijo potrebne vire in uresničijo priložnosti ter tako pospešujejo razvoj gospodarstva in družbe.”

Vir:

S. Kotar. 2006. Slovenski podjetniki in njihove zmožnosti. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.

A. Štrukelj. 2008. Razvoj funkcije podjetništva v ekonomski teoriji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.

Podjetnik.si

Kako podjetnik zmanjša stroške?

Podjetnik, ki začenja na novo velikokrat opravlja vse naloge – tako tiste za katere je usposobljen, kot tudi takšne, ki mu povzročajo preglavice in zanj porabi veliko preveč časa.

Predstavljamo vam 3 nasvete kako delati manj in hkrati zaslužiti več.

1. Vodite evidence dela, planirajte svoje delo in delo svojih sodelavcev.

Podjetnik mora znati pravilno ovrednotiti vse stroške. Vedeti mora katera naročila mu prinašajo dobiček in katera izgubo. Pomembno je, da imate te podatke, saj če bi v začetku meseca sprejeli samo tista naročila s katerimi imate dobiček, potem bi konec meseca imeli večji dobiček, hkrati pa bi delali manj. Vsekakor stroškov v celoti ni mogoče natančno oceniti vnaprej, vendar lahko natančno ocenite 80 odstotkov predvidenih stroškov, za ostalih 20 odstotkov pa predvidite ustrezno rezervo.

2. Cilj je zmanjšanje stroškov, ne vodenje evidenc.

Evidenc ne vodimo zaradi evidenc samih, vodimo jih zato, da zmanjšamo stroške. Bodite previdni, da ne boste imeli z vodenjem evidenc preveč stroškov in se boste preveč zapletali, saj boste na tak način izničili ves pričakovani učinek.

3. Osredotočite se na vašo dejavnost in ne zapravljajte časa z administracijo ter z opravili, ki vas drugje stanejo manj.

Podjetnik, ki začenja na novo, je pogosto deklica za vse. Najpogostejša zmota novih podjetnikov pa je, da mislijo, da bodo s tem, ko delajo vse, veliko prihranili. Če vse to zmorete, potem ni problem. V kolikor pa vas opravila za katera se niste izučili in jih ne obvladate povzročajo preglavice, poiščite pomoč:

  • Podjetnik si na začetku ne more privoščiti tajnice, zato se sam ukvarja s tajniškimi deli kot so npr. izpisovanje računov, kuvertiranje, pošiljanje preko pošte, itd. Na spletu lahko najdete nekaj programov, ki vam bodo v pomoč, kot npr. e-racuni.com. Omenjena storitev vključuje natisnjen, skuvertiran in poslan račun stranki na njen naslov.
  • Pogosto podjetniki želijo sami voditi lastno računovodstvo. Elektronsko ali spletno računovodstvo je moderen način vodenja računovodstva za podjetja. Programi nudijo ažurnost informacij, preglednost in optimizacijo poslovanja. Takšna elektronska računovodstva imajo mnogo prednosti: usklajenost, ažurni podatki, varnost podatkov, dostopnost podatkov, usklajenost z zakonodajo in znižanje stroškov računovodstva.

Vir:

Računalniške novice. Avgust 2009. Kako postati uspešen podjetnik? E-Racuni.com.

E. Ravbar. 2010. E-računovodstvo. Zavod Mladi podjetnik

Lastnosti uspešnega podjetnika

Lahko sicer rečemo, da je nekdo rojen podjetnik, vendar se nihče zares ne rodi kot podjetnik. Za uspešnega podjetnika se je potrebno usposobiti in si privzgojiti tudi določene lastnosti in navade. Vsakdo ima lahko dobro idejo, vendar to še ne zagotavlja uspeha. Vince Orza, dekan poslovne šole na Oklahomski Univerzi pravi: “Uspešen podjetnik ima globoko v sebi zakoreninjeno željo po tem, da je sam svoj šef. To je nekdo, ki je že kot otrok prodajal limonado na ulici, saj v kolikor ima nekdo kot mlad takšna nagnjenja, obstaja veliko verjetnosti, da bo imel podobne želje tudi kasneje v življenju.”

Torej, v kolikor želite postati uspešen podjetnik morate imeti določene lastnosti, nekaterih lastnosti pa se morate priučiti.

Eve Tahmincioglu, avtorica mnogih člankov na temo podjetništva je po mnogih intervjujih s podjetniki opazila določene osebnostne lastnosti, ki jih ima večina podjetnikov:

  • Podjetniki radi tvegajo (Vendar to niso tveganja, kot npr. adrenalinski športi, podjetniki so sposobni veliko tvegati da sledijo svoji ideji.).
  • Podjetniki so največkrat tisti ljudje, ki si že od malih nog želijo voditi svoj posel.
  • Večina podjetnikov se sramuje neuspeha, vendar se ga ne bojijo.
  • Sposobnost delati več stvari hkrati, podjetnikom ne predstavlja težav.
  • Podjetniki se držijo poslovne etike.
  • Večino podjetnikov je zelo samozavestnih.

Če nimate zgoraj naštetih lastnosti, še ne pomeni, da vam ne bo uspelo, vendar bo tistim, ki imajo vsaj kakšno omenjeno lastnost veliko lažje.

V nadaljevanju vam predstavljamo nekaj ključnih lastnosti uspešnega podjetnika, ki se jih lahko priučite:

  • Osredotočenost na cilj – dober podjetnik mora biti osredotočen na cilj in hkrati poskrbeti, da ostanejo osredotočeni tudi vsi zaposleni in sodelavci.
  • Osredotočenost na stranko – dober podjetnik veliko časa in denarja porabi za najrazličnejše raziskave (npr.: raziskava interesov in nakupovalnih trendov potencialnih kupcev).
  • Sposobnost dela v timu – dober podjetnik ima za seboj dober tim.
  • Usmerjenost v veščine – dober podjetnik izbira svoj tim na podlagi veščin posameznikov z namenom izboljšati uspešnost podjetja. Prav tako je pomembno, da ima tim različna znanja in veščine – predvsem take, ki dopolnjujejo podjetnikovo lastno znanje in lahko ustvarijo sinergije v okolju skupine.
  • Strokovno znanje – podjetnik se mora podučiti v tehnologiji, ki je pomembna za njegovo podjetje. Hkrati pa se mora zavedati, da na tem področju ni strokovnjak in zato zaposliti oz. sodelovati s posamezniki, ki lahko izvajajo tehnološke načrte in programe.
  • Globalno razmišljanje – dober podjetnik mora razumeti trende ter ekonomska in pravna izhodišča, ki imajo vpliv na mednarodne trge in proizvode, kakor tudi lokalne običaje.
  • Fleksibilno razmišljanje – hitro odzivanje na spremembe trga je ključno za uspeh.
  • Socialna odgovornost lahko pomaga pri zvišanju ugleda podjetja.
  • Usmerjenost v prihodnost – uspešen podjetnik se ne ustavi zaradi vsakodnevnih problemov, temveč ima neomajno vizijo za prihodnost svojega podjetja in se trudi razumeti trende in sile, ki lahko vplivajo na njegovo sposobnost doseganja te vizije.

Podjetniki so sposobni videti priložnosti, tam, kjer jih drugi ne. Osredotočanje na lastno vizijo pomaga podjetniku ostati na pravi poti kljub vzponom in padcem. Še ena lastnost s katero se rodi podjetnik in katero se lahko priučte je, da vam neuspeh ne vzame elana. Zapomnite si, da vas neuspeh, kot pravega podjetnika ne sme zaznamovati, saj morate biti sposobni ponovno vstati in začeti znova.

Vir:

Zavod Mladi podjetnik

10 značilnosti uspešnega podjetnika. Januar 2011. Cekin.si

Osnovne funkcije podjetništva

Podjetnik je prisoten in pomemben v celotni zgodovini človeštva. Podjetništvo je obstajalo že v času antičnega Rima, v srednjeveški Kitajski ter v vseh obdobjih srednjega veka v Evropi.

V današnjem času smo nagnjeni k urejanju in delitvi in temu se ne izogne niti podjetništvo. Poskusi delitev podjetniških funkcij so številni, tako kot so številne tudi funkcije, ki se jih podjetništvu pripisuje. Ena izmed klasifikacij podjetništva in njegovih funkcij v grobem prikazuje tri različna področja:

  1. podjetništvo kot funkcija trga,
  2. podjetnik kot posameznik in
  3. podjetništvo kot proces.

Podjetništvo kot funkcija trga

Prvo področje opredeljuje podjetništvo kot funkcijo trga in skuša poiskati odgovor z vplivom, ki ga ima delujoči podjetnik na trg. Na tak način A. Štrukelj opredeli pet podjetniških funkcij:

  • podjetnik kot tisti, ki prevzema tveganje,
  • podjetnik kot ustvarjalec priložnosti,
  • podjetnik kot koordinator omejenih virov,
  • podjetnik kot buden iskalec priložnosti in
  • podjetnik kot kapitalist.

Podjetnik kot posameznik

Drugo področje zajema predvsem raziskave, ki preučujejo podjetnika in njegove osebne značilnosti (kdo je podjetnik in zakaj tako deluje).

Podjetništvo kot proces

Tretje področje se ukvarja z raziskavo procesa. Eden prvih avtorjev, ki je premaknil fokus s posameznika na proces, je bil William Gartner, ki je dokazoval, da podjetništvo pomeni proces oz. nastajanje novih organizacij.

Glede na ekonomsko literaturo in veliko število različnih strokovnjakov, se pojavi mnogo področij delovanja in značilnosti podjetnika:

  • Podjetnik je tisti, ki prevzema tveganje, povezano z negotovostjo.
  • Podjetnik je tisti, ki preskrbi finančni kapital.
  • Podjetnik je inovator.
  • Podjetnik je odločevalec.
  • Podjetnik je industrijski voditelj.
  • Podjetnik je menedžer ali nadzornik.
  • Podjetnik je organizator in koordinator ekonomskih virov.
  • Podjetnik je lastnik podjetnosti.
  • Podjetnik je najemojemalec produkcijskih faktorjev.
  • Podjetnik je pogodbenik.
  • Podjetnik je arbiter.
  • Podjetnik je tisti, ki alocira sredstva.

Podjetništvu se torej v zgodovini ekonomske literature pripisuje mnogo različnih vlog, ki so in tudi niso povezane s časovnim obdobjem in vplivi družbenega okolja, v katerem so avtorji opredelitve podjetnika delovali. Razlike v opisovanju podjetniške funkcije največkrat odražajo razlike v ekonomskih pogojih, metodologiji, analitičnih orodjih in osnovnih področjih analize posameznih avtorjev.

Vir:

A. Štrukelj. 2008. Razvoj funkcije podjetništva v ekonomski teoriji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.

Podjetništvo v teoriji

Pomen podjetnika in podjetništva se je skozi zgodovino spreminjala in kljub temu, da je v zadnjih tridesetih letih pojem podjetništva eden najbolj zanimivih v ekonomski literaturi, tako za akademike kot snovalce ekonomske politike, si strokovnjaki še vedno niso enotni pri pomenu podjetništva in njegovih številnih funkcij. A. Štrukelj v svoji magistrski nalogi zapiše, da sodobne teorije, podjetništvo prikazujejo predvsem skozi prizmo dinamičnega procesa oz. kot pomemben faktor v procesu gospodarske rasti.

Podjetništvo in poslovnost

V teoriji ločimo med izrazom podjetništvo in poslovnost. Spodaj sta zapisani definiciji izrazov po  A. Miheliču:

Podjetništvo je najbolj zahteven in najbolj razvit način gospodarskega udejstvovanja. Strokovnjaka Stevenson in Kao menita: »Podjetništvo je poskus ustvariti vrednost s pomočjo odkrivanja poslovne priložnosti, obvladovanja tveganja, ki tej priložnosti ustreza in s pomočjo komunikacijskih in poslovodnih (managerskih) sposobnosti in znanja mobilizirati človeške, finančne in materialne vire, potrebne za uspeh projekta.«

Poslovnost je sestava lastnosti, sposobnosti in znanj ljudi, ki so zaposleni v podjetju ali zanj samo delajo, da opredeljujejo ter uresničujejo cilje in naloge tako, da podjetje na trgu dosega vsaj zadovoljiv dobiček, ljudje pa v njem zadovoljivo plačilo za svoje delo.

Malo in dinamično podjetništvo

Stroka loči med dinamičnim in malim podjetništvom:

Malo podjetništvo ustvarja podjetja, ki rastejo zgolj v obdobju svojega nastajanja, nato pa hitro dosežejo velikost, ki jo skušajo ohraniti daljše obdobje, kar nakazuje, da gre pri malem podjetništvu za statično in ne rastoče podjetje. Tovrstno podjetništvo ni usmerjeno v iskanje novih priložnosti, kar pomeni, da stremi k vzpostavljanju določene optimalne velikosti podjetja, ki jo bo moč ohranjati v daljšem obdobju. Podjetje, ki deluje v okviru malega podjetništva je v glavnem usmerjeno na lokalni trg, je pogosto odvisno zgolj od enega samega proizvoda oz. storitve in ima enostavno organizacijsko strukturo.

Dinamično podjetništvo je v nasprotju z malim usmerjeno v iskanje novih priložnosti, stremi k prodoru na tuje trge in konstantni rasti podjetja. Dinamični podjetnik, se za razliko od malega podjetnika ne izogiba tveganju, temveč išče tveganje, ker je to edina pot do uspeha.

Viri:

A. Mihelič, Management in podjetništvo.

A. Štrukelj. 2008. Razvoj funkcije podjetništva v ekonomski teoriji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.