Če je bila umetna inteligenca še pred nekaj leti predvsem tema tehnoloških konferenc in velikih korporacij, je danes postala dostopna praktično vsakemu podjetniku. Za uporabo številnih orodij ni več potrebno programersko znanje, niti visoke investicije. Dovolj je nekaj časa za preizkus in razmislek, kje lahko podjetju dejansko prihrani delo.

Prav tu pa se pogosto pojavi prva zmota. Umetna inteligenca ni poslovna strategija in ni rešitev za slabo organizirano podjetje. Če so procesi neučinkoviti, jih bo umetna inteligenca zgolj izvajala hitreje. Njena največja vrednost se pokaže takrat, ko podjetnik dobro razume svoje poslovanje in zna prepoznati opravila, ki ne ustvarjajo neposredne dodane vrednosti.

Za mala podjetja, kjer ena oseba pogosto hkrati vodi prodajo, marketing, administracijo in razvoj, je lahko že nekaj prihranjenih ur na teden pomembna konkurenčna prednost.

Največji prihranek ni denar, ampak čas

Ko podjetniki razmišljajo o novih tehnologijah, jih običajno najprej zanima, koliko bodo stale. Pri umetni inteligenci je pogosto pomembnejše drugo vprašanje – koliko časa lahko prihrani.

Večina podjetnikov ne izgublja ur pri velikih strateških odločitvah, ampak pri številnih manjših opravilih, ki se iz dneva v dan ponavljajo. Pisanje elektronskih sporočil, priprava ponudb, zapisnikov sestankov, objav za družbena omrežja, opisov izdelkov ali odgovorov na pogosta vprašanja strank so naloge, ki posamezno ne vzamejo veliko časa, skupaj pa lahko predstavljajo pomemben del delovnika.

Umetna inteligenca lahko pripravi prvi osnutek, predlaga strukturo ali povzame daljše dokumente. Končna odgovornost za vsebino ostaja na podjetniku, vendar ni več treba vsakič začeti iz praznega dokumenta.

Razlika med podjetjem, ki uporablja takšna orodja, in podjetjem, ki jih ne, zato pogosto ni v kakovosti posameznega besedila, ampak v tem, koliko dela lahko ekipa opravi v istem času.

Administracija je pogosto najboljša začetna točka

Mnogi podjetniki umetno inteligenco najprej povezujejo z marketingom, čeprav se največji učinki pogosto pokažejo pri administrativnem delu.

Razvrščanje elektronske pošte, priprava zapisnikov sestankov, iskanje informacij po pogodbah, povzemanje daljših dokumentov ali priprava standardnih odgovorov so opravila, ki zaposlenim redko predstavljajo poseben izziv, vendar jim vzamejo precej časa. Prav zato jih je mogoče razmeroma enostavno avtomatizirati ali vsaj bistveno pospešiti.

To ne pomeni zmanjševanja pomena zaposlenih. Nasprotno. Čas, ki ga ne porabijo za rutinska opravila, lahko namenijo delu s strankami, razvoju novih storitev ali iskanju poslovnih priložnosti, kjer človeška presoja ostaja nenadomestljiva.

Marketing postaja hitrejši, ne pa nujno boljši

Prav marketing je področje, kjer je uporaba umetne inteligence najbolj razširjena. Danes lahko v nekaj minutah pripravi več različic oglasnega besedila, predlaga objavo za LinkedIn, izdela osnovno grafiko ali pomaga pri raziskavi ključnih besed za optimizacijo spletnih strani.

Vse to lahko bistveno pospeši delo, vendar ne odpravi potrebe po dobrem poznavanju kupcev. Algoritem ne pozna posebnosti posamezne panoge, ne razume zgodovine podjetja in ne ve, zakaj se stranke odločajo za določen izdelek. Te informacije še vedno izvirajo iz izkušenj podjetnika.

Prav zato postaja pomembna nova veščina – sposobnost postavljanja pravih vprašanj umetni inteligenci. Slab vhod običajno pomeni tudi slab rezultat, ne glede na to, kako zmogljivo je uporabljeno orodje.

Podatki postajajo uporabnejši

Mala podjetja imajo pogosto na voljo več podatkov, kot se zavedajo. Računovodski programi, CRM sistemi, spletne trgovine in analitična orodja vsak dan ustvarjajo informacije, ki pa pogosto ostanejo neizkoriščene.

Umetna inteligenca omogoča hitrejše prepoznavanje vzorcev. Podjetnik lahko lažje ugotovi, kateri izdelki ustvarjajo največjo maržo, kateri meseci prinašajo največ povpraševanja ali katere marketinške aktivnosti dejansko prispevajo k prodaji.

Pri tem ne gre za napovedovanje prihodnosti, ampak za boljšo interpretacijo obstoječih podatkov. Še vedno je naloga podjetnika, da sprejme odločitev, vendar ima na voljo bistveno več uporabnih informacij kot nekoč.

Kje umetna inteligenca še vedno odpove

Ob vse večjih zmogljivostih je hitro mogoče dobiti občutek, da umetna inteligenca pozna odgovor na vsako vprašanje. V praksi to ne drži.

Modeli lahko pripravijo napačne pravne razlage, navajajo neobstoječe vire ali podajo zastarele informacije. Še posebej previdni morajo biti podjetniki pri davčnih, računovodskih in pravnih vprašanjih, kjer ima lahko napačen odgovor konkretne finančne posledice.

Podobno velja pri uporabi zaupnih poslovnih podatkov. Preden podjetje začne uporabljati posamezno rešitev, mora preveriti, kako ponudnik ravna z vnesenimi informacijami in ali jih uporablja za nadaljnje učenje svojih modelov. Pri pogodbah, poslovnih skrivnostih ali osebnih podatkih strank previdnost ni odveč.

Umetna inteligenca je zato bolj primerljiva z zelo hitrim sodelavcem kot z neodvisnim strokovnjakom. Veliko dela opravi učinkovito, vendar potrebuje nadzor in preverjanje rezultatov.

Začnite pri enem konkretnem problemu

Podjetja, ki želijo umetno inteligenco uvesti na vseh področjih hkrati, pogosto hitro izgubijo motivacijo. Zaposleni dobijo občutek, da morajo osvojiti deset novih orodij, pri tem pa ni jasno, katero dejansko rešuje njihov problem.

Veliko uspešnejši pristop je postopna uvedba. Smiselno je izbrati eno opravilo, ki zaposlenim vsak teden vzame največ časa, in preveriti, ali ga je mogoče poenostaviti. Če se izkaže, da rešitev deluje, se uporaba postopoma razširi tudi na druga področja.

Takšen pristop prinese še eno pomembno prednost. Zaposleni začnejo umetno inteligenco dojemati kot pomoč pri delu in ne kot tehnologijo, ki naj bi jih nadomestila.

Čeprav se razprave o umetni inteligenci pogosto vrtijo okoli prihodnosti, je njena največja vrednost precej bolj praktična. Mala podjetja ne potrebujejo zapletenih algoritmov ali lastnih razvojnih ekip. Potrebujejo orodja, ki jim omogočajo hitrejše delo, boljšo organizacijo in več časa za dejavnosti, ki ustvarjajo največjo dodano vrednost. Prav v tem pa je danes njena največja prednost.