Osnovne funkcije podjetništva

Podjetnik je prisoten in pomemben v celotni zgodovini človeštva. Podjetništvo je obstajalo že v času antičnega Rima, v srednjeveški Kitajski ter v vseh obdobjih srednjega veka v Evropi.

V današnjem času smo nagnjeni k urejanju in delitvi in temu se ne izogne niti podjetništvo. Poskusi delitev podjetniških funkcij so številni, tako kot so številne tudi funkcije, ki se jih podjetništvu pripisuje. Ena izmed klasifikacij podjetništva in njegovih funkcij v grobem prikazuje tri različna področja:

  1. podjetništvo kot funkcija trga,
  2. podjetnik kot posameznik in
  3. podjetništvo kot proces.

Podjetništvo kot funkcija trga

Prvo področje opredeljuje podjetništvo kot funkcijo trga in skuša poiskati odgovor z vplivom, ki ga ima delujoči podjetnik na trg. Na tak način A. Štrukelj opredeli pet podjetniških funkcij:

  • podjetnik kot tisti, ki prevzema tveganje,
  • podjetnik kot ustvarjalec priložnosti,
  • podjetnik kot koordinator omejenih virov,
  • podjetnik kot buden iskalec priložnosti in
  • podjetnik kot kapitalist.

Podjetnik kot posameznik

Drugo področje zajema predvsem raziskave, ki preučujejo podjetnika in njegove osebne značilnosti (kdo je podjetnik in zakaj tako deluje).

Podjetništvo kot proces

Tretje področje se ukvarja z raziskavo procesa. Eden prvih avtorjev, ki je premaknil fokus s posameznika na proces, je bil William Gartner, ki je dokazoval, da podjetništvo pomeni proces oz. nastajanje novih organizacij.

Glede na ekonomsko literaturo in veliko število različnih strokovnjakov, se pojavi mnogo področij delovanja in značilnosti podjetnika:

  • Podjetnik je tisti, ki prevzema tveganje, povezano z negotovostjo.
  • Podjetnik je tisti, ki preskrbi finančni kapital.
  • Podjetnik je inovator.
  • Podjetnik je odločevalec.
  • Podjetnik je industrijski voditelj.
  • Podjetnik je menedžer ali nadzornik.
  • Podjetnik je organizator in koordinator ekonomskih virov.
  • Podjetnik je lastnik podjetnosti.
  • Podjetnik je najemojemalec produkcijskih faktorjev.
  • Podjetnik je pogodbenik.
  • Podjetnik je arbiter.
  • Podjetnik je tisti, ki alocira sredstva.

Podjetništvu se torej v zgodovini ekonomske literature pripisuje mnogo različnih vlog, ki so in tudi niso povezane s časovnim obdobjem in vplivi družbenega okolja, v katerem so avtorji opredelitve podjetnika delovali. Razlike v opisovanju podjetniške funkcije največkrat odražajo razlike v ekonomskih pogojih, metodologiji, analitičnih orodjih in osnovnih področjih analize posameznih avtorjev.

Vir:

A. Štrukelj. 2008. Razvoj funkcije podjetništva v ekonomski teoriji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.

Leave a Reply