Dandanes žensko podjetništvo ni nič nenavadnega, kljub temu, pa se manj žensk kot moških odloča za podjetniško pot. Vsekakor pa se žensko podjetništvo pridno širi, tako v razvijajočih ekonomijah kot tudi v že razvitih ekonomijah.

V Sloveniji so se pojavili začetki sodobnega podjetništva konec osemdesetih let in v začetku devetdesetih let, torej na prehodu iz socialističnega v tržno gospodarstvo. S tovrstnim gospodarstvom se je zelo povečal sektor privatne lastnine.

V devetdesetih letih se je povečalo število žensk na trgu dela in na tak način je postajal njihov prispevek h gospodarski rasti vedno večji – tako v zahodni Evropi kot v ZDA. Ženske so veliko prispevale k povečanju števila aktivnega prebivalstva v obdobju med leti 1991 in 1996.

Enaindvajseto stoletje je nedvomno označeno s spreminjanjem vloge žensk. V podjetniški val, do katerega je prišlo v devetdesetih letih, so se aktivno vključevale tudi Slovenke. Temu je botrovala vrsta razlogov:

• V času tranzicije so bile odpravljene administrativne ovire za ustanavljanje novih podjetij.
• Vse bolj se je povečeval storitveni sektor, s tem pa tudi priložnosti, da se ženske zaposlijo v okviru svoje družine.
• V storitvenem sektorju je možno ustanoviti podjetje z dokaj skromnim kapitalom.
• Status podjetnice omogoča ženskam večjo kontrolo nad lastnim razvojem.

Podjetništvo predstavlja pomembno priložnost zlasti za tiste skupine žensk, ki:

• niso pripravljene sprejeti bremen managerske kariere oz. ne izpolnjujejo formalnih pogojev zanjo,
• težijo k samostojnosti in
• so ambiciozne.

Na podlagi raziskav o slovenskih podjetnicah (Turk Marta, Dione, maj 2008) S. Kraševec povzema: „Ženske ustanovijo lastno podjetje z namenom, da postanejo sam svoj šef, in so odločene narediti podjetje profitno. Večina je dobro izobraženih, imajo pretekle delovne izkušnje, deležne so podpore družine, sposobne so voditi podjetje in se spopadati z zahtevami njegovega vodenja. S tem ko imajo lastno podjetje, jim je zagotovljeno več svobode in fleksibilnosti, kar jim pomaga pri kombiniranju odgovornosti za družino in delo. Lastnice podjetij večinoma ustanovijo majhna storitvena in trgovska podjetja, saj ta podjetja zahtevajo manj začetnega kapitala in manj tehnologije. Večina podjetnic raje za ustanovitveni kapital uporabi lastne prihranke in posojila od družine in prijateljev kot pa bančna posojila. Soočene so s problemi kot so konflikt delo-družina, pomanjkanje finančnih in marketinških izkušenj, socialni problemi in konkurenca drugih. Mnoge med njimi so uspešne in svoj uspeh večinoma pripisujejo osebnim kvalitetam, kot so samodisciplina, vztrajnost in trdo delo. Prav tako k uspehu pripisujejo poslovne tečaje, trening programe in izobrazbo pa tudi podporo družine in dober odnos z ljudmi znotraj in zunaj organizacije.”

Vir:

S. Kraševec, 2009. Vloga podpornih institucij za razvoj ženskega podjetništva: mednarodna primerjava. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Magistrsko delo.