Podjemna pogodba oziroma pogodba o delu je pogodba, ki jo skleneta podjemnik (npr. delavec) in naročnik (npr. podjetnik). S pogodbo se podjemnik zaveže, da bo opravil določeno delo, naročnik pa, da bo za opravljeno delo plačal.
Podjemna pogodba

Podjemna pogodba se lahko sklene tudi zgolj ustno, saj zanjo ni predpisana nobena oblika, kljub vsemu pa vam priporočamo sklepanje omenjene pogodbe v pisni obliki, saj se boste na tak način izognili morebitnim kasnejšim nesporazumom.
Kakšna dela lahko podjemnik opravlja v skladu s pogodbo

V Obligacijskem zakoniku RS je opredeljeno, da se po podjemni pogodbi opravlja dela, kot so izdelava ali popravilo kakšne stvari, telesno in umsko delo. V praksi se po podjemni pogodbi največkrat opravlja fizična dela, obrtniška opravila in popravila, čiščenje prostorov ali recimo varstvo otrok. Za opravljanje avtorskih del na področju književnosti, znanosti ali umetnosti pa se največkrat sklene avtorska pogodba.

Kot dokazuje opredelitev podjemne pogodbe, ta omogoča zelo širok spekter dela, bolj natančna pa je opredelitev glede časovnega trajanja in pogostosti opravljanja dela po omenjeni pogodbi.

Podjemna pogodba ne ustvarja trajnega razmerja

V kolikor boste podpisali podjemno pogodbo, se morate zavedati, da ta ne ustvarja trajnega razmerja, temveč preneha veljati, ko je določeno delo opravljeno. Po podjemni pogodbi tako delavec lahko opravlja le dela, ki so občasna in začasna. Zakonodaja ne določa, koliko časa sme trajati podjemna pogodba, mora pa določati časovni rok za dokončanje dela.

Pogodba za določen čas ni podjemna pogodba

Naj vas zgornji odstavek ne zavede, podjemna pogodba se ne sme enačiti z delovnim razmerjem za določen čas in če delavec podpiše podjemno pogodbo, to ne pomeni, da je pri naročniku zaposlen. V kolikor bi bile pri opravljanju dela prisotne značilnosti delovnega razmerja, je potrebno skleniti pogodbo o zaposlitvi za določen ali nedoločen čas.

Prednosti podjemne pogodbe

Glavni prednosti podjemne pogodbe sta, da:

• posameznik lahko občasna dela opravlja tudi, če je redno zaposlen
• posameznik lahko opravlja dela kot brezposelna oseba ali študent (kljub vsemu pa morajo brezposelne osebe obvestiti Zavod za zaposlovanje).

Slabost podjemne pogodbe

Glavna slabost podjemne pogodbe je, da:

• ne omogoča nobene socialne varnosti