Od začetka januarja 2016 bo pričetek obvezne uporabe davčnih blagajn. Vsi, ki bodo za blago ali opravljeno storitev prejeli plačilo z gotovino, ga bodo morali potrditi pri FURSu. Z davčnimi blagajnami se bodo morali podjetniki in stranke držati dodatnih obveznosti, v nasprotnem primeru jih lahko doleti precej visoka kazen.
Davčne blagajne se sicer lahko že uporablja v letu 2015, vendar zaradi prvega prehodnega obdobja do januarja 2016 ta še ni obvezna. Drugo prehodno obdobje bo trajalo dve leti, do 31. decembra 2017, ko bodo nekatere osebe pri plačevanju z gotovino lahko uporabljale še vezano knjigo računov. Po tem obdobju bo uporaba davčnih blagajn obvezna za vse. Če bo oseba uporabljala vezano knjigo, je ne sme imeti v istem poslovnem prostoru, ki je namenjena za uporabo davčne blagajne 2015 leta, še nekaj dni torej, za neuporabo torej še ne boste finančno odgovarjali, a leto bo kmalu minilo in višina kazni vas gotovo ne bo razveselila.
Kazni za podjetnike in kazni za stranke
Z uporabo davčnih blagajn bodo za podjetnike prišle še nekatere dodatne obveznosti, ki si jih morajo držati, saj se kazni za kršitve gibljejo precej visoko, od 1.500 do 50.000 evrov za s.p. in od 2.000 do kar 150.000 evrov za gospodarske družbe.
Podjetnik mora registrirati poslovni prostor pri FURSu, dobiti elektronsko blagajno ali računalnik z programsko opremo in povezavo do interneta, elektronsko potrdilo identitete, ki ga izdaja SIGOV-CA, obvestilo o izstavljanju in prejemanju računov za kupce in določiti oznake ter davčne številke oseb, ki bodo poslovale z gotovino. V javnosti je prihajalo tudi do vprašanj o tem, kaj storiti v primeru okvare blagajn ali računalnika ali v primeru izpada električne energije. Za takšne primere morajo zato podjetniku tudi imeti najmanj en izvod vezane knjige računov.
Odgovornost bodo pridobili tudi stranke, ki morajo obdržati račun, saj ga lahko zahteva inšpektor iz Tržnega inšpektorata Republike Slovenije ali druga pooblaščena oseba iz davčnega urada. Tudi za stranke, ki se ne bodo držale zakona, veljajo kazni in sicer v višini 40 evrov.
Ponudnikov davčnih blagajn in ustrezne programske opreme je kar nekaj. Pri izboru najprimernejšega ne glejte le na ceno, temveč tudi na ostalo ponudbo in ustrezno podporo. Vsekakor se vam splača prispevati nekaj evrov več za kakovostnega ponudnika, kot pa tvegati več tisoč ali deset tisoč evrov visoko kazen.
Od začetka januarja 2016 bo pričetek obvezne uporabe davčnih blagajn. Vsi, ki bodo za blago ali opravljeno storitev prejeli plačilo z gotovino, ga bodo morali potrditi pri FURSu. Z davčnimi blagajnami se bodo morali podjetniki in stranke držati dodatnih obveznosti, v nasprotnem primeru jih lahko doleti precej visoka kazen.
Davčne blagajne se sicer lahko že uporablja v letu 2015, vendar zaradi prvega prehodnega obdobja do januarja 2016 ta še ni obvezna. Drugo prehodno obdobje bo trajalo dve leti, do 31. decembra 2017, ko bodo nekatere osebe pri plačevanju z gotovino lahko uporabljale še vezano knjigo računov. Po tem obdobju bo uporaba davčnih blagajn obvezna za vse. Če bo oseba uporabljala vezano knjigo, je ne sme imeti v istem poslovnem prostoru, ki je namenjena za uporabo davčne blagajne. 2015 leta za neuporabo torej še ne boste finančno odgovarjali, a leto bo kmalu minilo in višina kazni vas gotovo ne bo razveselila.
Kazni za podjetnike in kazni za stranke
Z uporabo davčnih blagajn bodo za podjetnike prišle še nekatere dodatne obveznosti, ki si jih morajo držati, saj se kazni za kršitve gibljejo precej visoko, od 1.500 do 50.000 evrov za s.p. in od 2.000 do kar 150.000 evrov za gospodarske družbe.
Podjetnik mora registrirati poslovni prostor pri FURSu, dobiti elektronsko blagajno ali računalnik z programsko opremo in povezavo do interneta, elektronsko potrdilo identitete, ki ga izdaja SIGOV-CA, obvestilo o izstavljanju in prejemanju računov za kupce in določiti oznake ter davčne številke oseb, ki bodo poslovale z gotovino. V javnosti je prihajalo tudi do vprašanj o tem, kaj storiti v primeru okvare blagajn ali računalnika ali v primeru izpada električne energije. Za takšne primere morajo zato podjetniku tudi imeti najmanj en izvod vezane knjige računov.
Odgovornost bodo pridobili tudi stranke, ki morajo obdržati račun, saj ga lahko zahteva inšpektor iz Tržnega inšpektorata Republike Slovenije ali druga pooblaščena oseba iz davčnega urada. Tudi za stranke, ki se ne bodo držale zakona, veljajo kazni in sicer v višini 40 evrov.
Ponudnikov davčnih blagajn in ustrezne programske opreme je kar nekaj. Pri izboru najprimernejšega ne glejte le na ceno, temveč tudi na ostalo ponudbo in ustrezno podporo. Vsekakor se vam splača prispevati nekaj evrov več za kakovostnega ponudnika, kot pa tvegati več tisoč ali deset tisoč evrov visoko kazen.