Normirani s.p. je oblika s.p.-ja pri katerem so podjetniku prihranjene marsikatere skrbi. Ko se posameznik odloči za odprtje podjetja, se mora najprej opredeliti, katero obliko podjetja bo odprl; bo šlo za d.o.o., s.p., d.n.o ali kaj drugega. Če se na koncu odloči za odprtje s.p.-ja, ima v nadaljevanju še dve možnosti; bo odprl navadni ali normirani s.p. Pri navadnem s.p.-ju mora podjetnik striktno voditi vse odhodke in prihodke, ki nastanejo na račun poslovanja. Voditi mora poslovne knjige na račun enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva. Ob koncu leta mora oddati tudi letno poročilo skladno z navodili s tega področja.

Prednosti normiranega s.p.-ja

Normirani s.p. za podjetnika pomeni, da mora voditi zgolj prihodke, ki nastanejo, medtem ko je višina odhodkov že vnaprej določena glede na višino prihodkov in sicer odstotkovno. Trenutno naj bi odhodki predstavljali 80 % vseh prihodkov. V primeru, če v podjetju nastajajo dosti višji odhodki, se seveda podjetniku normirani s.p. ne splača. Normirani s.p. je najbolj primeren za podjetja, ki se ukvarjajo s storitvenimi dejavnostmi, saj so tam odhodki navadno bistveno nižji kot pri proizvodnih podjetjih glede na višino prihodkov. Vodenje poslovanja po načinu normiranega s.p.-ja ni omogočeno vsem. Za tak način s.p.-ja se lahko odločijo podjetja, katerih letni prihodki v lanskem letu niso presegli določenega zneska.

Normirancem ni treba oddati letnega poročila, ampak le davčne evidence

Razlika med navadnim in normiranim s.p.-jem je vidna tudi na koncu leta, ko normirancem ni treba oddati letnega poročila, ampak oddajo le davčne evidence, kjer vpišejo podatek o skupnih prihodkih, ki so nastali v preteklem letu, o obračunani akontaciji dohodnine ter o višini plačanih.

Samostojni podjetnik se lahko tudi naknadno odloči za spremembo načina poslovanja in sicer preide iz normiranega načina na navadnega ali obratno. Vendar pa mora odločitev glede tega sporočiti najkasneje na začetku novega leta, saj sredi leta ne sme spreminjati načina vodenja s.p.-ja.