Že takoj po ustanovitvi oziroma registraciji podjetja lahko nadobudni podjetnik izdaja račune za svoje izdelke in storitve. Račun je pravna osnova za sklepanje tovrstnih poslov in predstavlja obvezno listino ob izvedbi raznih plačil. Ker gre za tako osnovno zadevo, ki se zelo pogosto uporablja, so podjetniki običajno dobro seznanjeni s povezanimi postopki in obveznostmi. Izdajanje računov res ni problem, pa vseeno se lahko zgodi, da računi niso v skladu s predpisi. Predvsem novopečeni podjetniki se morajo poučiti, katere pasti jih čakajo pri izdajanju računov.

Obvezna vsebina računa

Vsak račun mora biti opremljen z vsemi zahtevanimi podatki, ki jih predvideva veljavna zakonodaja. Nekaj teh podatkov je dobro znanih in se že samoumevno pojavljajo tudi na pomanjkljivih računih. Osnova je na primer datum izdaje računa skupaj z zaporedno oziroma drugo identifikacijsko številko računa. Na računu najdemo tudi podatke o podjetju, ki izdaja račun, pri davčnih zavezancih so navedene identifikacijske številke za DDV, seveda pa je s tem povezana tudi stopnja in znesek DDV, kar mora biti navedeno na računu. Račun mora vsekakor vsebovati tudi navedbo izdelkov oziroma storitev, ki so predmet plačila – poleg vrste izdelka ali storitve mora biti navedena še količina, na koncu pa tudi cena na enoto brez DDV in skupna cena. Ne smemo pozabiti na popuste, ki se zapišejo posebej, če niso vključeni v ceno na enoto.

Nekaj dodatne pozornosti zahteva izdajanje računov v primeru predplačila, ko se mora zapisati datum predplačila, če je ta različen od datuma izdaje računa. Poleg tega je tudi kar nekaj posebnih primerov glede na vrsto prodajanih izdelkov oziroma storitev ter glede na davčno zavezanost obeh strank. Obveznosti pri izdaji računa so torej odvisne od različnih faktorjev, od primera do primera, tako da ni univerzalnega vzorca, ki bi zadostil potrebam vseh podjetnikov. Na srečo pa je treba le enkrat ugotoviti vse zahtevane vsebine na računu, nato pa se lahko uporablja nastala predloga.