Vsak podjetnik bi moral poznati osnovne pojme, vezane na računovodstvo. Izterjatev tujina ali v Sloveniji npr. uporabljamo, ko imamo do dolžnika terjatve, ki niso poravnane v predvidenem roku. Kaj so terjatve, zaloge in stroški oziroma kako so opredeljeni v računovodstvu, si lahko preberete v nadaljevanju.

Terjatve

Terjatev nam pove, koliko denarja, storitev ali izdelkov nam neko podjetje ali posameznik dolguje. Dolgujejo nam lahko stranke, dobavitelji, zaposleni, udeleženci pri dobičku, država itd. Terjatve delimo v dve kategoriji: dolgoročne in kratkoročne (glede na oddaljenost datuma, do katerega pričakujemo povračilo). Če terjatev ni povrnjena do določenega roka, jo imenujemo zapadla terjatev. Ko pride do zapada terjatve, imamo dve možnosti; ali se sami lotimo izterjave ali pa izterjatev tujina ali doma prepustimo za to usposobljenemu podjetju.

Zaloge

Zaloge se lahko nanašajo na surovine, material, drobni inventar ali embalažo. So komponente, ki jih nabavimo na zalogo in jih uporabljamo za oblikovanje storitev ali izdelkov, ki jih nato prodamo na trgu. Podjetje se mora odločiti, po kateri metodi bo porabljala te komponente. Gre za to, da se lahko cena iste surovine spreminja glede na to, kdaj smo jo kupili. Podjetje lahko npr izbere metodo FIFO (first in, first out), LIFO (last in, first out), metodo tehtanih povprečnih cen ali drsečih povprečnih cen. Odločitev se sprejme glede na to, kaj je najbolj smiselno glede na tip dejavnosti v podjetju.

Stroški

Stroški predstavljajo zelo pomembno kategorijo vsakega podjetja. Gre za cenovno porabo prvin poslovnega procesa. Stroške imamo tako z osnovnimi sredstvi, materialom, raznimi storitvami kot tudi z zaposlenimi. Razvrščamo jih po naslednjih kriterijih:

– kraj nastanka (proizvodni in splošni stroški)

– odvisnost od obsega poslovanja (stalni stroški – se ne spreminjajo, če povečamo ali zmanjšamo obseg poslovanja ter spremenljivi stroški – se večajo oziroma manjšajo skupaj z obsegom poslovanja)

– povezanost z nastankom proizvoda (neposredni – lahko jih pripišemo konkretnim proizvodom ter posredni – ne moremo jih vezati točno na nek proizvod, ampak jih kasneje razvrščamo po posebnem ključu)

Računovodstvo razvršča stroške po naravnih stroškovnih vrstah in sicer:

–          stroški materiala (surovine, material, energija, elektrika, nadomestni deli, embalaža, pisarniški material in podobno)

–          stroški storitev (nanašajo se na storitve, vezane na proizvodnjo izdelkov, transport, vzdrževanje osnovnih sredstev, najemnina za pisarno, zavarovanja, oglaševanje, intelektualne storitve itd.)

–          amortizacija (gradbeni objekti, oprema, vozila, mehanizacija, oprema za raziskovanje, računalniška in programska oprema, večletni nasadi, osnovna čreda, itd.)

Vir: mladipodjetnik.si