Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – USTANOVITEV

Predstavljamo vam prvi del objave Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, kjer vam bomo predstavili razlike pri ustanovitvi omenjenih družb.

V obdobju gospodarske krize je veliko ljudi izgubilo svojo zaposlitev in temu sledi vprašanje: kaj sedaj, kako zaslužiti potrebni denar za preživetje? Velikokrat je iskanje druge službe v konkurenčni dejavnosti izguba časa, saj v času krize podjetja večinoma odpuščajo in le redko zaposlujejo. Kmalu se izkaže, da nekomu, ki ima neko specifično znanje ter sposobnosti, ostane zgolj možnost samostojne ustanovitve podjetja. Ko pade odločitev o samostojni poti, večina pride do vprašanja: katera organizacijska oblika je zame najbolj primerna, katero je najlažje oz. najhitreje ustanoviti in kako?

Podjetnik mora najprej določiti cilje podjetja. Cilje podjetnika je potrebno določiti tako z vidika lastnih zahtev oz. ambicij kot tudi z vidika zahtev in pričakovanj sodelujočih partnerjev. Izbrana pravna organizacijska oblika družbe mora zagotavljati podjetniku uresničitev njegovih podjetniških ciljev.

Pravne organizacijske oblike se po zakonu o gospodarskih družbah delijo na osebne družbe in kapitalske družbe ter samostojnega podjetnika.

1. Osebne družbe:

  • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
  • komanditna družba (k.d.),
  • tiha družba (t.d.)

2. Kapitalske družbe:

  • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
  • delniška družba (d.d.),
  • evropska delniška družba (SE),
  • komanditna delniška družba (k.d.d.),

3. Samostojni podjetnik (s.p.)

Ustanovitev

Za ustanovitev osebne družbe (d.n.o. in k.d.) sta potrebni najmanj dve osebi. Pri ustanovitvi osebnih družb osnovni kapital ni predpisan, vendar morajo družbeniki zagotoviti družbi sredstva za njeno delovanje.

Kapitalsko družbo (d.o.o. in d.d.) lahko, za razliko od osebne družbe, ustanovi samo ena oseba. D.o.o. lahko ustanovi največ 50 oseb, medtem ko za vse ostale družbe najvišje število oseb ni predpisano. Ustanovitelji katerekoli družbe so lahko fizične ali pravne osebe, ne glede na državljanstvo in prebivališče.

Vse družbe se ustanovijo z družbeno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Izjema je d.d., pri kateri je potrebno sprejeti statut. Poleg tega lahko d.o.o. ustanovimo z obrazcem, ki ga dobimo na izpostavah AJPES-a na točki VEM, ki je nadomestilo družbene pogodbe.

Za razliko od osebnih družb je pri kapitalskih družbah za ustanovitev potreben osnovni kapital, ki se pri obeh družbah lahko vplača poleg denarnih vložkov tudi s stvarnimi vložki:

  • ki pri d.d. znaša 25.000 €,
  • pri d.o.o. pa 7.500 €.

Vse družbe pridobijo status pravne osebe z vpisom v sodni register.

Zaradi visokega minimalnega ustanovitvenega kapitala za d.o.o. se veliko podjetnikov odloči za ustanovitev družbe v tujini in nato preko podružnice opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Dejavnost tako družbeniki opravljajo pod enakimi pogoji kot domače družbe v Sloveniji. To pomeni, da lahko ustanovitelj izbere pravno okolje države članice EU, ki mu najbolj ustreza – takšna izbira ugodnejše zakonodaje pa ne predstavlja kršitve prava skupnosti.

Poleg osebnih in kapitalskih družb poznamo tudi s.p., ki kot fizična oseba na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik lahko opravlja dejavnost poleg redne zaposlitve.

V primerjavi z ostalimi organizacijskimi oblikami je ustanovitev s.p. najhitrejša, najcenejša in najbolj enostavna. Registracija samostojnega podjetnika se lahko opravi kar preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM, ki se nahajajo na izpostavah AJPES-a.

S.p. lahko ustanovite v zgolj treh korakih:

  1. Prijava za vpis v sodni register.
  2. Podjetnik mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena zakona o davčni službi (ZDS-1-UPB2) sporočiti davčnemu uradu svoje osebne podatke.
  3. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Na koncu je na vrsti še vpis v poslovni register republike Slovenije, s tem pa podjetnik lahko prične s svojo dejavnostjo.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Leave a Reply