Tag Archives: s.p.

Registracija s. p. je izjemno enostavna

Če ste torej na samem začetku ustanavljanja podjetja, potem se morate najprej pozanimati o osnovnih zadevah, ki vam bodo slej ko prej prišle na pot. Ena od pomembnejših je tudi registracija s. p. Gre za registracijo samostojnega podjetnika. Status tovrstnega podjetnika si namreč pridobimo z vpisom v Poslovni register Slovenije.

Podjetnik torej lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisan v Poslovni register

Postopek, ki ga zahteva registracija s. p., vodi ter prav tako o njem odloča Ajpes. Tu pa v resnici ne gre samo za postopek, ampak tudi za vpis sprememb podatkov in tudi vpisa prenehanja opravljanja dejavnosti podjetnika. Sam postopek oziroma registracija se izvede preko e-Vem. Zanj potrebujemo digitalno potrdilo. Lahko pa postopek oziroma registracijo s. p. izvedemo na eni od točk, ki se imenuje VEM.

Datum vpisa v Poslovni register Slovenije lahko določimo povsem sami, samo prijavo za registracijo s. p. pa moramo vložiti en dan pred datumom, ki ga želimo imeti za vpis. Možno pa ga je vložiti že prej, toda največ tri mesece pred želenim datumom vpisa. Podjetnik pri tem lahko prenese svoj s. p. na katero koli fizično osebo.

Postopek, ki ga zahteva registracija s. p.

Tovrstni postopek poteka po posebnih korakih. Najprej moramo pri sebi imeti veljavni osebni dokument ter davčno številko. Prav tako potrebujemo tudi overjeno izjavo lastnika objekta, če nismo lastnik objekta na poslovnem naslovu. Izjava mora dovoljevati, da lahko poslujemo na tem naslovu. Nato se izvede tudi prijava v poslovni register pri AJPES, prijava s. p. na FURS ter vložitev prijave podjetnika v obvezno socialno zavarovanje, če podjetnik ni že zavarovan iz delovnega razmerja za polni delovni čas.

Sledi sklep o registraciji, ki ga prejmemo na način, ki smo ga predlagali v prijavi. Nato je v ospredju odprtje poslovnega računa. V nadaljevanju pa je izjemno pomembno, da pridobimo dovoljenje za opravljanje dejavnosti, v primeru, če se to zahteva od nas. Uredimo si še obvezno socialno zavarovanje, pristojni davčni urad pa moramo obvestiti o izbranem sistemu vodenja poslovnih knjig. Nato poskrbimo še za varnost in tudi zdravje pri delu.

Posebna oblika je popoldanski s. p.

Opravljanje dejavnosti kot popoldanski s. p. je primerno takrat, kadar gre za manjši obseg dejavnosti, ki ga opravljamo poleg redne zaposlitve pri drugem delodajalcu. Pri tem naj omenimo, da je pravni status pri rednem s. p. in popoldanskem s. p. popolnoma enak. Razlika je le v plačilu prispevkov za socialno varnost.

Kaj pravzaprav je pavšalna obdavčitev?

Samostojni podjetniki dostikrat razmišljajo o tem, ali bi bila za njih bolj primerna pavšalna obdavčitev. Gre za obdavčitev, pri kateri višina davka raste sorazmerno z rastjo prihodkov, v veljavo pa je stopila leta 2013, z nekaterimi spremembami pa je bila uveljavljena leta 2015.

Predvideva:

  • da lahko vsi s.p.-jevci (oziroma pravne osebe), ki v koledarskem letu dosežejo do 50.000 evrov prihodkov in se odločijo za obdavčitev po normiranih dohodkih, v tem letu uveljavljajo 80 odstotne normirane odhodke;
  • da se ta znesek dvigne do 100.000 evrov prihodkov, če je lastnik družbe obvezno socialno zavarovan oz. ima stalno zaposlenega vsaj 1 sodelavca;

Ne glede na izbiro načina obdavčitve pa morajo podjetja (pravne osebe, razen s.p.!) še vedno voditi dvostavno knjigovodstvo ter posredovati AJPES-u vse izkaze za državno statistiko. Enako se sicer priporoča tudi s.p.-jevcem, čeprav to zanje ni obvezno, a jim lahko pomaga pri javnih naročilih, razpisih, posojilih, kreditih…

Ne glede na to, da imeti računovodstvo za s.p. torej ni obvezno, pa se vseeno priporoča. Z računovodjo podjetje namreč pridobi pomočnika, svetovalca, ki se na to področje dobro spozna. Pri izbiri pavšalne obdavčitve tako lahko s.p. na koncu konča tako, da mora plačati davek, čemur bi se s pomočjo dobrega računovodstva podjetje lahko zlahka izognilo!

Ustanovil bom podjetje: kaj moram vedeti o poslovnem računu?

Ob vstopu v podjetništvo je poslovni račun tisto, kar boste obvezno morali urediti. Odpreti ga boste morali hkrati ob (oziroma tik po) ustanovitvi podjetja, v nasprotnem primeru vas lahko čaka precej visoka kazen, ki se giblje med 800 in 10.000 evri. Seveda obstaja dejstvo, da ne morete uporabljati svojega osebnega transakcijskega računa v namene poslovanja. Obvezno ga morate ločiti, torej odpreti še enega, ki ga boste uporabljali v poslovne namene. To določa Zakon o davčnem postopku, če smo bolj natančni: 37. člen tega zakona.

Kakšen je postopek odpiranja poslovnega računa je odvisen tudi od tega, kakšno podjetje imate. Če imate d.o.o., potem boste morali najprej vplačati 7.500 ustanovnega osnovnega kapitala. Ta se bo najprej nakazal na vaš začasni poslovni račun, s čimer boste pridobili potrebno potrdilo o plačanem znesku. Šele tedaj lahko sledi uspešen zaključek ustanavljanja podjetja. Zadnji korak je le še pretvorba začasnega računa v poslovni račun.

V primeru s.p. je postopek veliko enostavnejši, saj tu ni treba skrbeti za plačilo ustanovnega kapitala. Odpraviti se je treba na banko, kjer vam svetujejo o primernem računu. Večina bank vam bo svetovala odprtje poslovnega računa, kljbu temu da zakon natančno ne določa, da je osebni transakcijski račun prepovedan. Poslovni račun je pravzaprav zgolj izraz, ki so ga skovale banke, ne pa zakoni. A več o tem mogoče kdaj drugič v drugem članku.

Z nastopom nove tehnologije so čedalje bolj v porastu e-bančni računi. Tako lahko skorajda vse stvari opravite kar preko računalnika, brez da bi vam bilo treba obiskovati banko. Vse banke v Sloveniji omogočajo tovrsten način upravljanja s transakcijskimi računi, zato je izbira odvisna od vas. Morda je pametno razmisliti o tem, katera banka ima najnižje stroške, ne le za odprtje, temveč tudi za vodenje in za posamezne postopke, kot je na primer cena plačila položnice. Od banke do banke je odvisno, ali boste za e-bančništvo uporabljali njihove interne spletne programe (primer: Banka Koper) ali pa programe sistema Halcom (primer: NLB). Za slednjo boste potrebovali tri stvari: pametno bančno kartico, čitalnik pametne kartice in program.

Subvencija za samozaposlitev

Zavod RS za zaposlovanje v okviru spodbujanja podjetništva ponuja subvencijo v višini 4.500 eur. Pomoč se imenuje subvencija za samozaposlitev in znaša 4.500 eur. Do subvencije so upravičene brezposelne osebe, ki se odločijo za eno od oblik samozaposlitve (s.p., d.o.o, kulturni delavci…).

Kako priti do subvencije?

Prvi pogoj na poti k pridobitvi subvencije je vpis v evidenco brezposelnih oseb oz. prijava na zavodu za zaposlitev. Ko se prijavite, vam je dodeljen osebni svetovalec za zaposlitev, pri katerem ste običajno naročeni dober mesec po vpisu v evidenco. Nato zavod prične z izvajanjem dveh aktivnosti, ke se jih morate udeležiti:

  1. Pomoč pri samozaposlitvi  in
  2. Subvencija za samozaposlitev.

Po vseh opravljenih obveznostih vam svetovalec (dodeljen s strani Zavoda) dodeli vlogo za pridobitev subvencije, ki jo oddate na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Vlogo morate predložiti najkasneje v 30-ih dneh od datuma samozaposlitve. Samozaposliti se morate najkasneje v 90-ih dneh od zaključka delavnice za samozaposlitev. Iz evidence brezposelnih pa se je potrebno odjaviti najkasneje v 8-ih dneh od datuma samozaposlitve.

Kaj pa potem, ko vam Zavod odobri subvencijo?

V kolikor postanete upravičeni do subvencije morate nato poslati zahtevek za izplačilo sredstev subvencije. Zavod vam sredstva nakaže na poslovni TRR podjetja v katerem je bila izvedena samozaposlitev. Subvencijo nato lahko porabite za vse, kar je v povezavi s poslovanjem vašega podjetja.

Vaša naloga ohraniti samozaposlenost vsaj dve leti. V kolikor vam to ne uspe, morate vrniti sorazmerni del subvencije za samozaposlitev ob upoštevanju dolžine samozaposlitve.

Do subvencije niso upravičene osebe:

  • ki so v zadnjih 5 letih izkoristile ta ukrep (šteje se 5 let  od dneva oddaje vloge).
  • ki se samozaposlijo izven območja Republike Slovenije.
  • ki se samozaposlijo v okviru gospodarskega subjekta, ki je ustanovljen več kot 3 mesece pred izvedeno samozaposlitvijo.
  • ki se samozaposlijo na področju kmetijskih dejavnosti – primarne kmetijske proizvodnje, sektorjev ribištva in ribogojstva, premogovništva.

Vir: Zavod mladi podjetnik

Poslovni račun

Poslovni račun je nekaj kar potrebuje vsako podjetje. Podjetnik ga odpre ob registraciji podjetja na izbrani poslovni banki – velikih razlik glede na banko pri kateri podjetnik odpre poslovni račun ni, vsaj kar se tiče dnevnega poslovanja. Kljub temu pa razlike obstajajo, predvsem v ceni, fleksibilnosti banke ter sistemu e-bančništva.

Kaj je poslovni račun?

Poslovni račun je skupna lastnost vseh podjetij, samostojnih podjetnikov ter vseh ostalih družb ter organizacij v Sloveniji. Posamezniki, ki opravljajo dejavnost, podjetja ter organizacije morajo imeti vsaj en transakcijski račun prek katerega plačujejo ter prejemajo denarna sredstva za vse posle, ki so povezani s podjetjem.

Poslovni račun podjetnik odpre že pri sami registraciji podjetja.

Postopek odpiranja računa pri ustanovitvi s.p. (Samostojni podjetnik)

  1. Podjetnik obišče (e-)VEM
  2. Izpolni potrebne obrazce ter pridobi akt o ustanovitvi
  3. Napoti se na izbrano banko ter odpre poslovni račun

Pri ustanovitvi s.p. se bančni poslovni račun odpre po tem, ko se opravi registracija podjetja (na VEM točki, e-VEM ali pri notarju) oziroma točneje, ko AJPES pošlje potrdilo o registraciji podjetja (sklep o registraciji).S tem sklepom se nato podjetnik odpravi na eno izmed poslovnih bank. Ta mu določi skrbnika računa, ki podjetniku pomaga izpolniti vlogo za odprtje poslovnega računa.

Postopek odpiranja račun pri d.o.o.

Pri ustanovitvi d.o.o. odpiranje računa poteka drugače, saj je potrebno za to obliko podjetja vplačati osnovni kapital. Tega se vplača po obisku VEM točke, kjer podjetnik pridobi akt o ustanovitvi podjetja oziroma družbeno pogodbo.

Osnovni kapital se vplača na tako imenovani začasni oz. depozitni poslovni račun.

V kolikor odpirate večosebni d.o.o. bodite pozorni, saj je potrebni pri večosebnih d.o.o. na banko prinesti tudi družbeno pogodbo – ta mora biti overjena pri notarju.

Za enoosebne d.o.o. zadostuje akt o ustanovitvi družbe (tega vam pomagajo pripraviti VEM točke ali notar).

Po odprtju začasnega poslovnega računa banka podjetniku izda potrdilo o vplačanem kapitalu s katerim se podjetnik nato spet napoti na (e-)VEM točko ali k notarju ter zaključi postopek ustanovitve podjetja – vpis v evidence AJPES ter na sodišče. Ko je družba vpisana v sodni register se podjetnik s sklepom o registraciji zglasi na banki kamor je vplačal osnovni kapital ter začasni račun pretvori v poslovni račun.

Kako poteka poslovanje s poslovnim računom v praksi

Čeprav podjetnik lahko določene stvari opravi prek spleta, se je vsaj v začetku poslovanja potrebno tudi fizično oglasiti na banki z osebnim dokumentom za odprtje računa ter namene identifikacije. Vsaka oseba, ki jo podjetje oziroma lastniki podjetja pooblastijo za upravljanje s poslovnim računom, se mora oglasiti na banki ter opraviti idenfikacijo. Ponavadi je za upravljanje z računom zadolžen direktor podjetja, ki je v večini primerov tudi poslovodna oseba. Nekatere banke ločijo dve vrsti pooblastil: za razpolaganje z računom na banki ter prek e-banke.

Pooblastila za dostop do sredstev na poslovnem računu

Kljub temu, da je poslovodna oseba podjetja vpisana v ažuren seznam na AJPESu, vsaj nekatere naše banke svojih evidenc nimajo usklajenih s to bazo podatkov. Zato se vam lahko primeri, da čeprav ste poslovodna oseba podjetja (ter tako odgovorni in pooblaščeni za poslovanje podjetja) ne boste mogli dostopati do sredstev na vašem poslovnem računu, dokler se ne zglasite na matični enoti vaše banke ter opravite idenfifikacijo.

Lahko pa do njih dostopa nekdo, ki je bil morda nekoč poslovodna oseba v vašem podjetju, seveda če mu niste pooblastila preklicali.

Na to morate biti potrebno pozorni, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo težave.

Svetujemo vam, da za poslovanje vašega podjetja uporabljate e-bančništvo. Elektronsko bančništvo oziroma poslovanje z banko prek spleta omogočajo vse banke, ki poslujejo v Sloveniji.

Kateri stroški so povezani z odprtjem poslovnega računa?

Poslovanje z banko ni majhen strošek. Za poslovni račun se zaračunava:

  1. nadomestilo za vodenje računa: za malo podjetje od 5 do 10 evrov na mesec,
  2. nadomestilo za uporabo e-banke: do 5 evrov na mesec,
  3. stroški transakcij (prilivi, odlivi): od 50 centov do 1 evrov na transakcijo.

Skupaj torej vodenje poslovnega bančnega računa za malo podjetje stane od 15 do 30 evrov mesečno.

Priporočamo vam poslovanje prek e-banke, saj podobno kot za zasebni račun velja, da so tovrstne transakcije cenejše kot transakcije na banki. Po drugi strani pa je drži tudi to, da je poslovanje prek e-banke povezano z začetnimi stroški: to je v večini primerov pametna kartica + čitalnik (skupaj to stane okoli 100 evrov – to zadostuje za več let), v nekaterih primerih pa zadostuje digitalno kvalificirano potrdilo, ki stane od 10 do 15 evrov na leto.

Vir: Zavod mladi podjetnik

Ustanovitev in subvencija za samostojne podjetnike

V nadaljevanju vam ponujamo nekaj nasvetov, kako se lotiti ustanovitve s.p., kakšni so pogoji za subvencijo za samozaposlitev in nekaj o davkih za samostojne podjetnike.

Subvencija za samozaposlitev

Res, da so subvencije za samozaposlitev trenutno ukinjene, vendar je to zgolj začasen ukrep. Država zagotavlja, da bodo na Zavod RS za zaposlovanje, brezposelne ponovno začeli pošiljati na priprave – takoj, ko bodo zagotovljena sredstva.

Pogoji za subvencijo

Ob ustanovitvi s.p. lahko pridobimo tudi subvencijo za samozaposlitev od Zavoda za zaposlovanje. Ta znaša 4.500 evrov, kar je lepa popotnica za začetek poslovanja. Predpogoj za pridobitev subvencije je seveda to, da smo prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje ter da se udeležimo nekaj izobraževanj, ki jih organizira Zavod. Vedeti je potrebno, da so pogoji za subvencije strogo določeni in da jih obdržimo, oziroma, da sredstev ni potrebno vračati, se jih je potrebno strogo držati.

Dejavnost, ki jo boste, kot samostojni podjetnik opravljali

Ko se odločite, da boste postali samostojni podjetnik je pomembno, da izberete dejavnost, ki jo boste opravljali. To najdete v standardni klasifikaciji dejavnosti. Glede na to, da je ob registraciji podjetja priglasitev dejavnosti brezplačna, je smiselno, da izberete vse dejavnosti, ki jih imate namen opravljati v prihodnosti. Tudi naknadno je možno brezplačno dodajanje dejavnosti, vendar boste zopet imeli opravka z birokracijo. Nikar ne spreglejte, da za nekatere dejavnosti veljajo posebni pogoji.

Ko se odločite katere dejavnosti boste izbrali lahko s.p. brezplačno registrirate na eni izmed e-VEM točk.

Plačilo davkov

Plačilo davkov pri s.p. je zelo pomembno področje, ki je odvisno od prometa. Od prometa je odvisno tudi, ali pri zaračunavanju storitev zaračunavamo DDV. Pri prometu do 25.000 evrov letno ste namreč lahko davčni nezavezanci, če vam seveda tako bolj ustreza. To ima namreč tako dobre (predvsem pri poslovanju s pravnimi osebami) kot tudi slabe strani (pri poslovanju s fizičnimi osebami). Včasih je torej bolje, da se samostojni podjetnik odloči, da postane davčni zavezanec.

Zelo priporočljivo je poznati osnove računovodstva, vsak samostojni podjetnik se namreč kmalu sreča z računovodstvom zato je pomebno, da so mu jasni vsaj osnovni izrazi s tega področja. V vsakem primeru pa vam priporočamo, da si najamete računovodjo, računovodski servis ali računovodski program, saj se lahko s tem razbremenite in tako osredotočite na opravljanje svojega posla. Izkušnje namreč kažejo, da je računovodstvo precej zahtevno področje, ki zahteva nenehno spremljanje novosti. Kazni pa so visoke.

Vir: Mladipodjetnik.si, Subvencije za samozaoslitev zopet bodo, Kako postati samostojni podjetnik

Stroški samostojnega podjetnika

V tokratni objavi bomo skušali našteti nekaj najpomembnejših dejstev, ki so ključna pri ustanavljanju podjetja. Predvsem pri ustanovitvi “popoldanskega” ali navadnega s.p. Gre za pomembne faktorje, ki jih slej ko prej spozna vsak samostojni podjetnik.

Samostojni podjetnik in ideja

Najprej se vsak bodoči podjetnik sooči s tem, kateri od mnogih idej bo dal prednost in jo uresničil. Potrebno je razmisliti o poslu, ki ga imamo namen opravljati, saj je stroškov, ki se pojavijo z ustanovitvijo lastnega podjetja veliko, zato se mora vsak bodoči podjetnik dobro prepričati o tem, da bo poslovna ideja ustvarila dovolj prihodkov za vsaj normalno poslovanje.

Podjetnik in nova poslovna priložnost

Veliko uspešnih poslovnih idej se razvije iz opravljanja enostavnih, vsakodnevnih nalog. Na ta način lahko podjetnik spozna vse osnovne procese pri dejavnosti, kar mu kasneje pride prav pri razmišljanju o izboljšavi posla in racionalizaciji stroškov. Ob tem se lahko pojavi tudi ideja za novo poslovno priložnost.

Idealna priložnost za bodoče podjetnike je, da svoj posel razvijejo iz študentskega dela, ki so ga morda opravljali vrsto let, saj v času opravljanja študentskega dela lahko brez tveganja spoznajo vse prednosti in pasti posla.

Študentski s.p.

Študentsko delo je davčno zelo ugodno, ko enkrat ustanovimo podjetje (študentski s.p.) pa se takoj pojavijo dodatni, tudi nepredvideni stroški. Večja obremenitev delovne sile, poslovni prostori, računovodske storitve, morebitna neplačila, plačilo zaposlenih tudi v času, ko ni dela, izgube nadejanih poslov… Veliko teh težav lahko predvidimo v poslovnem načrtu – prav zaradi tega, je poslovni načrt še kako pomemben za vsakega samostojnega podjetnika. Pametno je napisati poslovni načrt še preden se podate v posel.

Prispevki za samostojne podjetnike

Najprej je potrebno ugotoviti svoj status: nezaposlen, zaposlen, upokojen ali v izobraževalnem procesu? To je pomembno zato, ker je od tega odvisna višina prispevkov za status samostojni podjetnik.

Popoldanski s.p.

Pri prvi obliki, ki se ji pogovorno reče “popoldanski s.p.” se namreč večina prispevkov plačuje s strani delodajalca oziroma izobraževalne ustanove. To pomeni, da so fiksni stroški v tem primeru relativno nizki, tudi če posle opravljamo samo občasno. Stroški znašajo približno 150 evrov mesečno (podatek za junij 2010).

Samostojni podjetnik kot dopolnilna dejavnost

S.p. kot dopolnilna dejavnost je torej odlična priložnost za testiranje idej.

Samostojni podjetnik (brez statusa)

V kolikor pa je samostojni podjetnik brez zaposlitve, upokojenskega ali študentskega statusa, pa so fiksni mesečni stroški za prispevke nekoliko višji, saj jih mora v celoti plačevati podjetnik sam. Stroški so odvisni od prometa, ki ga podjetnik ustvari, saj je lestvica obdavčitve s.p. progresivna.

Vir: Maldipodjetnik.si, Kako postati samostojni podjetnik

Bodoči podjetniki se srečujejo z dilemo: s.p. ali d.o.o.

Mnogo mladih podjetnikov se srečuje z dilemo odpreti družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) ali se registrirati kot samostojni poddjetnik (v nadaljevanju s.p.).

Na omenjeno temo smo v preteklosti že objavili nekaj člankov. Tokrat bomo predstavili zgolj razlike v osnovnem kapitalu.

Vprašanje marsikaterega bodočega podjetnik je, koliko znaša osnovni kapital za ustanovitev d.o.o. in koliko znaša pri registraciji s.p.

Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto podjetja:

  • pri d.d. je osnovni kapital razdeljen na delnice,
  • pri d.o.o. je osnovni kapital sestavljen iz osnovnih vložkov družbenikov in
  • pri s.p. kot kapitalska vloga.

Družba z omejeno odgovornostjo

V kolikor odpirate d.o.o., mora znašati osnovni kapital vsaj 7.500 evrov. To je kapital s katerim podjetje odgovarja za svoje obveznosti.

Samosojni podjetnik

Pri odpiranju s.p. osnovni kapital ni potreben, saj s.p. ne spada med družbe, ker gre pravzaprav za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. S.p. za svoje obveznosti odgovarja z vsem premoženjem fizične osebe (nosilca dejavnosti), zato posebni vložki niso potrebni.

Vir: mladipodjetnik.si

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – POVZETEK

V zadnjem delu objav Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom vam predstavljamo zgolj kratek povzetek.

Osebna družba:

  1. Za obveznosti družbe jamčijo družbeniki neomejeno z vsem svojim osebnim premoženjem.
  2. Po zakonu ni obvezen minimalni osnovni kapital.
  3. Manj zahtevni formalnopravni postopki glede statusa.
  4. Enostavno upravljanje.
  5. Cenejša ustanovitev in manj stroškov pri poslovanju.

Kapitalska družba:

  1. Družba jamči z vsem svojim premoženjem, družbeniki osebno ne jamčijo (le v izjemnih primerih, določenih z zakonom).
  2. Zahteva se razmeroma visok osnovni kapital.
  3. Zahtevni formalnopravni postopki glede ureditve statusa.
  4. Zapleteno upravljanje.
  5. Dražja ustanovitev in večji stroški pri delovanju družbe.

Samostojni podjetnik:

  1. Samostojni podjetnik jamči za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
  2. Po zakonu ni obvezen minimalni osnovni kapital.
  3. Manj zahtevni formalno pravno postopki.
  4. Enostavno upravljanje.
  5. Brezplačna ustanovitev podjetja ter nizki stroški pri vodenju.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – PRENEHANJE

V današnjem času hitrih sprememb se vsak dan rodi mnogo novih podjetij, hkrati pa jih mnogo tudi preneha, saj je današnje poslovno okolje precej negotovo in zato mnogim podjetjem neprijazno. V tej objavi vam bomo na kratko predstavili na kakšen način prenehajo osebne družbe in kapitalske družbe ter kako s.p. preneha opravljati dejavnost.

Tudi osebne in kapitalske družbe imajo svoj življenjski cikel, tako kot vsa ostala živa bitja. Cikel se začne z rojstvom in konča s smrtjo oz. prenehanjem. Pri samostojnem podjetniku (v nadaljevanju s.p.) gre za podoben princip, vendar le ta ne preneha kar tako, saj je podjetnik oseba in ne družba. Zaradi tega s.p. ne preneha, temveč zgolj preneha opravljati svojo dejavnost.

Osebne družbe

Osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) prenehajo s svojim delovanjem:

  • v kolikor poteče čas, za katerega je bila ustanovljena;
  • s sklepom družbenikov;
  • s stečajem;
  • s smrtjo ali prenehanjem družbenika;
  • z odpovedjo na podlagi sodne odločbe;
  • v kolikor se število družbenikov zmanjša pod dva;
  • v drugih primerih v skladu z zakonom.

Kapitalske družbe

Kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, evropska delniška družba in komanditna delniška družba) poleg vseh razlogov osebnih družb prenehajo tudi v kolikor:

  • družbeniki vsaj s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov sklenejo, da družba preneha s svojim delovanjem;
  • sodišče ugotovi ničnost vpisa, z združitvijo s kakšno drugo družbo;
  • osnovni kapital pade pod zakonsko določen znesek.

Kapitalska družba lahko preneha prostovoljno ali neprostovoljo. Pri prostovoljnem prenehanju niso podani zunanji razlogi ali prisila in gre za osebno odločitev družbenikov. Za neprostovoljno prenehanje pa gre, ko družba preneha zaradi zunanjih dejavnikov.

Samostojni podjetnik

S.p. preneha opravljati svojo dejavnost:

  • v kolikor se statusno preoblikuje v kapitalsko družbo,
  • v kolikor v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila,
  • na podlagi pravnomočnega akta (smrt podjetnika, stečaj podjetnika, izgon podjetnika iz RS, prepoved opravljanja dejavnosti, neresnične izjave podjetnika).

Za konec

Podjetje je potrebno najprej ustanoviti, da lahko kasneje preneha. Mnogim ustanovitev podjetja predstavlja uresničitev dolgoletne želje, odločitev o prenehanju pa največkrat ne sprejmemo zlahka in prostovoljno. Mnogo prenehanj je neprostovoljnih, saj nas lahko slabo poslovanje, okoliščine in razmere na trgu prisilijo v stečaj oz. kakšno drugo obliko prenehanja.



Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

N. Isailovič. 2002. Prenehanja podjetij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – POSLOVANJE

Tokrat se bomo posvetili razlikam med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, ki nastanejo pri poslovanju.

Osebne družbe in poslovanje

Posle osebnih družb so dolžni voditi vsi družbeniki hkrati, vendar se lahko vodenje poslov z družbeno pogodbo prenese na enega ali več družbenikov. Vsak družbenik je upravičen zastopati družbo in brez soglasja drugih družbenikov ne more prosto razpolagati s svojim deležem.

Posle k.d. vodijo samo komplementarji (razen če ni drugače določeno z družbeno pogodbo).

Posle d.n.o. pa vsi družbeniki.

Kapitalske družbe in poslovanje

Kapitalske družbe vodi in zastopa poslovodstvo. Funkcijo poslovodstva lahko opravlja ena ali več oseb.

D.o.o. ima lahko nadzorni svet, vendar ta ni obvezen.

D.d. lahko izbira med enotirnim ali dvotirnim sistemom upravljanja družbe. Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom je v tem, da ima družba v dvotirnem sistemu dva organa upravljanja (uprava in nadzorni svet), v enotirnem sistemu pa družbo vodi upravni odbor.

V vseh družbah družbeniki odločajo o vseh vprašanjih upravljanja družbe s sprejemanjem sklepov. Omenjeni sklepi se sprejemajo na skupščini družbenikov ali pa se sprejemajo s pisnimi izjavami. Družbeniki se na skupščini (ali s pisnimi izjavami) odločajo o sprejetju letne bilance stanja iz izkaza poslovnega izida, razdelitvi letnega dobička, postavitvi in odpoklicu poslovodij, itd.

Denar na računu

Pravne osebe poslujejo preko transakcijskega računa in vsi dvigi morajo biti povezani z dejavnostjo, saj družbenik ne more prosto razpolagati z denarjem na računu. Po drugi strani pa s.p. lahko prosto razpolaga z denarjem na računu, kar pomeni, da lahko dviguje denar tako za potrebe podjetja, kot tudi za lastne potrebe. Prav tako s.p.-ju, za razliko od družb ni potrebno dnevno polagati gotovine na transakcijski račun, temveč jo lahko takoj porabi za lastne potrebe.

Poslovne knjige

Vse družbe, z izjemo s.p., morajo voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. S.p. lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva ali pa mu sploh ni potrebno voditi poslovnih knjig, „če izpolnjuje v 4. odst. 73. člena Zakona o gospodarskih družbah naštete pogoje o prihodkih iz dejavnosti, o zaposlenih delavcih in o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove, ki jih zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov.” (D. Cvetan, 2009)

Za konec

Kapitalske družbe imajo na trgu večji ugled kot osebne družbe in samostojni podjetnik, zato lahko lažje pridobivajo kredite pri bankah in so bolj primerne za prijavo na razpise ter opravljanje večjih in bolj donosnih poslov.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – USTANOVITEV

Predstavljamo vam prvi del objave Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, kjer vam bomo predstavili razlike pri ustanovitvi omenjenih družb.

V obdobju gospodarske krize je veliko ljudi izgubilo svojo zaposlitev in temu sledi vprašanje: kaj sedaj, kako zaslužiti potrebni denar za preživetje? Velikokrat je iskanje druge službe v konkurenčni dejavnosti izguba časa, saj v času krize podjetja večinoma odpuščajo in le redko zaposlujejo. Kmalu se izkaže, da nekomu, ki ima neko specifično znanje ter sposobnosti, ostane zgolj možnost samostojne ustanovitve podjetja. Ko pade odločitev o samostojni poti, večina pride do vprašanja: katera organizacijska oblika je zame najbolj primerna, katero je najlažje oz. najhitreje ustanoviti in kako?

Podjetnik mora najprej določiti cilje podjetja. Cilje podjetnika je potrebno določiti tako z vidika lastnih zahtev oz. ambicij kot tudi z vidika zahtev in pričakovanj sodelujočih partnerjev. Izbrana pravna organizacijska oblika družbe mora zagotavljati podjetniku uresničitev njegovih podjetniških ciljev.

Pravne organizacijske oblike se po zakonu o gospodarskih družbah delijo na osebne družbe in kapitalske družbe ter samostojnega podjetnika.

1. Osebne družbe:

  • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
  • komanditna družba (k.d.),
  • tiha družba (t.d.)

2. Kapitalske družbe:

  • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
  • delniška družba (d.d.),
  • evropska delniška družba (SE),
  • komanditna delniška družba (k.d.d.),

3. Samostojni podjetnik (s.p.)

Ustanovitev

Za ustanovitev osebne družbe (d.n.o. in k.d.) sta potrebni najmanj dve osebi. Pri ustanovitvi osebnih družb osnovni kapital ni predpisan, vendar morajo družbeniki zagotoviti družbi sredstva za njeno delovanje.

Kapitalsko družbo (d.o.o. in d.d.) lahko, za razliko od osebne družbe, ustanovi samo ena oseba. D.o.o. lahko ustanovi največ 50 oseb, medtem ko za vse ostale družbe najvišje število oseb ni predpisano. Ustanovitelji katerekoli družbe so lahko fizične ali pravne osebe, ne glede na državljanstvo in prebivališče.

Vse družbe se ustanovijo z družbeno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Izjema je d.d., pri kateri je potrebno sprejeti statut. Poleg tega lahko d.o.o. ustanovimo z obrazcem, ki ga dobimo na izpostavah AJPES-a na točki VEM, ki je nadomestilo družbene pogodbe.

Za razliko od osebnih družb je pri kapitalskih družbah za ustanovitev potreben osnovni kapital, ki se pri obeh družbah lahko vplača poleg denarnih vložkov tudi s stvarnimi vložki:

  • ki pri d.d. znaša 25.000 €,
  • pri d.o.o. pa 7.500 €.

Vse družbe pridobijo status pravne osebe z vpisom v sodni register.

Zaradi visokega minimalnega ustanovitvenega kapitala za d.o.o. se veliko podjetnikov odloči za ustanovitev družbe v tujini in nato preko podružnice opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Dejavnost tako družbeniki opravljajo pod enakimi pogoji kot domače družbe v Sloveniji. To pomeni, da lahko ustanovitelj izbere pravno okolje države članice EU, ki mu najbolj ustreza – takšna izbira ugodnejše zakonodaje pa ne predstavlja kršitve prava skupnosti.

Poleg osebnih in kapitalskih družb poznamo tudi s.p., ki kot fizična oseba na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik lahko opravlja dejavnost poleg redne zaposlitve.

V primerjavi z ostalimi organizacijskimi oblikami je ustanovitev s.p. najhitrejša, najcenejša in najbolj enostavna. Registracija samostojnega podjetnika se lahko opravi kar preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM, ki se nahajajo na izpostavah AJPES-a.

S.p. lahko ustanovite v zgolj treh korakih:

  1. Prijava za vpis v sodni register.
  2. Podjetnik mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena zakona o davčni službi (ZDS-1-UPB2) sporočiti davčnemu uradu svoje osebne podatke.
  3. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Na koncu je na vrsti še vpis v poslovni register republike Slovenije, s tem pa podjetnik lahko prične s svojo dejavnostjo.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.