Tag Archives: d.o.o.

Ustanovil bom podjetje: kaj moram vedeti o poslovnem računu?

Ob vstopu v podjetništvo je poslovni račun tisto, kar boste obvezno morali urediti. Odpreti ga boste morali hkrati ob (oziroma tik po) ustanovitvi podjetja, v nasprotnem primeru vas lahko čaka precej visoka kazen, ki se giblje med 800 in 10.000 evri. Seveda obstaja dejstvo, da ne morete uporabljati svojega osebnega transakcijskega računa v namene poslovanja. Obvezno ga morate ločiti, torej odpreti še enega, ki ga boste uporabljali v poslovne namene. To določa Zakon o davčnem postopku, če smo bolj natančni: 37. člen tega zakona.

Kakšen je postopek odpiranja poslovnega računa je odvisen tudi od tega, kakšno podjetje imate. Če imate d.o.o., potem boste morali najprej vplačati 7.500 ustanovnega osnovnega kapitala. Ta se bo najprej nakazal na vaš začasni poslovni račun, s čimer boste pridobili potrebno potrdilo o plačanem znesku. Šele tedaj lahko sledi uspešen zaključek ustanavljanja podjetja. Zadnji korak je le še pretvorba začasnega računa v poslovni račun.

V primeru s.p. je postopek veliko enostavnejši, saj tu ni treba skrbeti za plačilo ustanovnega kapitala. Odpraviti se je treba na banko, kjer vam svetujejo o primernem računu. Večina bank vam bo svetovala odprtje poslovnega računa, kljbu temu da zakon natančno ne določa, da je osebni transakcijski račun prepovedan. Poslovni račun je pravzaprav zgolj izraz, ki so ga skovale banke, ne pa zakoni. A več o tem mogoče kdaj drugič v drugem članku.

Z nastopom nove tehnologije so čedalje bolj v porastu e-bančni računi. Tako lahko skorajda vse stvari opravite kar preko računalnika, brez da bi vam bilo treba obiskovati banko. Vse banke v Sloveniji omogočajo tovrsten način upravljanja s transakcijskimi računi, zato je izbira odvisna od vas. Morda je pametno razmisliti o tem, katera banka ima najnižje stroške, ne le za odprtje, temveč tudi za vodenje in za posamezne postopke, kot je na primer cena plačila položnice. Od banke do banke je odvisno, ali boste za e-bančništvo uporabljali njihove interne spletne programe (primer: Banka Koper) ali pa programe sistema Halcom (primer: NLB). Za slednjo boste potrebovali tri stvari: pametno bančno kartico, čitalnik pametne kartice in program.

Kako ustanoviti d.o.o.?

D.o.o. označuje družbe z omejeno odgovornostjo. Gre za družbe, za katere dolgove ne odgovarjajo družbeniki s svojim premoženjem, temveč je za dolg zadolžena sama družba do višine osnovnega kapitala.

D.o.o. je najbolj primeren takrat, ko podjetje ustanovi več podjetnikov skupaj. Primerna je tudi v primeru višjih dobičkov, saj je davčno ugodnejša od s.p.

Ustanovitev d.o.o. je najlažja tako, da obiščete spletni e-portal eVem in sledite navodilom. V primeru tako imenovanega enostavnega d.o.o. se denarni vložki v višini najmanj 7.500 evrov vplačajo v denarju, in sicer z nakazilom na bančni račun. Imate pa tudi drugo možnost, in sicer, da se odpravite na katero izmed točk VEM, kjer vam bodo svetovalci pomagali pri sami registraciji podjetja.

V primeru, ko ne gre za ustanovitev enostavnega d.o.o., pa boste potrebovali storitve notarja, ki so plačljive.

Poslovni račun

Poslovni račun je nekaj kar potrebuje vsako podjetje. Podjetnik ga odpre ob registraciji podjetja na izbrani poslovni banki – velikih razlik glede na banko pri kateri podjetnik odpre poslovni račun ni, vsaj kar se tiče dnevnega poslovanja. Kljub temu pa razlike obstajajo, predvsem v ceni, fleksibilnosti banke ter sistemu e-bančništva.

Kaj je poslovni račun?

Poslovni račun je skupna lastnost vseh podjetij, samostojnih podjetnikov ter vseh ostalih družb ter organizacij v Sloveniji. Posamezniki, ki opravljajo dejavnost, podjetja ter organizacije morajo imeti vsaj en transakcijski račun prek katerega plačujejo ter prejemajo denarna sredstva za vse posle, ki so povezani s podjetjem.

Poslovni račun podjetnik odpre že pri sami registraciji podjetja.

Postopek odpiranja računa pri ustanovitvi s.p. (Samostojni podjetnik)

  1. Podjetnik obišče (e-)VEM
  2. Izpolni potrebne obrazce ter pridobi akt o ustanovitvi
  3. Napoti se na izbrano banko ter odpre poslovni račun

Pri ustanovitvi s.p. se bančni poslovni račun odpre po tem, ko se opravi registracija podjetja (na VEM točki, e-VEM ali pri notarju) oziroma točneje, ko AJPES pošlje potrdilo o registraciji podjetja (sklep o registraciji).S tem sklepom se nato podjetnik odpravi na eno izmed poslovnih bank. Ta mu določi skrbnika računa, ki podjetniku pomaga izpolniti vlogo za odprtje poslovnega računa.

Postopek odpiranja račun pri d.o.o.

Pri ustanovitvi d.o.o. odpiranje računa poteka drugače, saj je potrebno za to obliko podjetja vplačati osnovni kapital. Tega se vplača po obisku VEM točke, kjer podjetnik pridobi akt o ustanovitvi podjetja oziroma družbeno pogodbo.

Osnovni kapital se vplača na tako imenovani začasni oz. depozitni poslovni račun.

V kolikor odpirate večosebni d.o.o. bodite pozorni, saj je potrebni pri večosebnih d.o.o. na banko prinesti tudi družbeno pogodbo – ta mora biti overjena pri notarju.

Za enoosebne d.o.o. zadostuje akt o ustanovitvi družbe (tega vam pomagajo pripraviti VEM točke ali notar).

Po odprtju začasnega poslovnega računa banka podjetniku izda potrdilo o vplačanem kapitalu s katerim se podjetnik nato spet napoti na (e-)VEM točko ali k notarju ter zaključi postopek ustanovitve podjetja – vpis v evidence AJPES ter na sodišče. Ko je družba vpisana v sodni register se podjetnik s sklepom o registraciji zglasi na banki kamor je vplačal osnovni kapital ter začasni račun pretvori v poslovni račun.

Kako poteka poslovanje s poslovnim računom v praksi

Čeprav podjetnik lahko določene stvari opravi prek spleta, se je vsaj v začetku poslovanja potrebno tudi fizično oglasiti na banki z osebnim dokumentom za odprtje računa ter namene identifikacije. Vsaka oseba, ki jo podjetje oziroma lastniki podjetja pooblastijo za upravljanje s poslovnim računom, se mora oglasiti na banki ter opraviti idenfikacijo. Ponavadi je za upravljanje z računom zadolžen direktor podjetja, ki je v večini primerov tudi poslovodna oseba. Nekatere banke ločijo dve vrsti pooblastil: za razpolaganje z računom na banki ter prek e-banke.

Pooblastila za dostop do sredstev na poslovnem računu

Kljub temu, da je poslovodna oseba podjetja vpisana v ažuren seznam na AJPESu, vsaj nekatere naše banke svojih evidenc nimajo usklajenih s to bazo podatkov. Zato se vam lahko primeri, da čeprav ste poslovodna oseba podjetja (ter tako odgovorni in pooblaščeni za poslovanje podjetja) ne boste mogli dostopati do sredstev na vašem poslovnem računu, dokler se ne zglasite na matični enoti vaše banke ter opravite idenfifikacijo.

Lahko pa do njih dostopa nekdo, ki je bil morda nekoč poslovodna oseba v vašem podjetju, seveda če mu niste pooblastila preklicali.

Na to morate biti potrebno pozorni, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo težave.

Svetujemo vam, da za poslovanje vašega podjetja uporabljate e-bančništvo. Elektronsko bančništvo oziroma poslovanje z banko prek spleta omogočajo vse banke, ki poslujejo v Sloveniji.

Kateri stroški so povezani z odprtjem poslovnega računa?

Poslovanje z banko ni majhen strošek. Za poslovni račun se zaračunava:

  1. nadomestilo za vodenje računa: za malo podjetje od 5 do 10 evrov na mesec,
  2. nadomestilo za uporabo e-banke: do 5 evrov na mesec,
  3. stroški transakcij (prilivi, odlivi): od 50 centov do 1 evrov na transakcijo.

Skupaj torej vodenje poslovnega bančnega računa za malo podjetje stane od 15 do 30 evrov mesečno.

Priporočamo vam poslovanje prek e-banke, saj podobno kot za zasebni račun velja, da so tovrstne transakcije cenejše kot transakcije na banki. Po drugi strani pa je drži tudi to, da je poslovanje prek e-banke povezano z začetnimi stroški: to je v večini primerov pametna kartica + čitalnik (skupaj to stane okoli 100 evrov – to zadostuje za več let), v nekaterih primerih pa zadostuje digitalno kvalificirano potrdilo, ki stane od 10 do 15 evrov na leto.

Vir: Zavod mladi podjetnik

Bodoči podjetniki se srečujejo z dilemo: s.p. ali d.o.o.

Mnogo mladih podjetnikov se srečuje z dilemo odpreti družbo z omejeno odgovornostjo (v nadaljevanju d.o.o.) ali se registrirati kot samostojni poddjetnik (v nadaljevanju s.p.).

Na omenjeno temo smo v preteklosti že objavili nekaj člankov. Tokrat bomo predstavili zgolj razlike v osnovnem kapitalu.

Vprašanje marsikaterega bodočega podjetnik je, koliko znaša osnovni kapital za ustanovitev d.o.o. in koliko znaša pri registraciji s.p.

Osnovni kapital se pojavlja glede na vrsto podjetja:

  • pri d.d. je osnovni kapital razdeljen na delnice,
  • pri d.o.o. je osnovni kapital sestavljen iz osnovnih vložkov družbenikov in
  • pri s.p. kot kapitalska vloga.

Družba z omejeno odgovornostjo

V kolikor odpirate d.o.o., mora znašati osnovni kapital vsaj 7.500 evrov. To je kapital s katerim podjetje odgovarja za svoje obveznosti.

Samosojni podjetnik

Pri odpiranju s.p. osnovni kapital ni potreben, saj s.p. ne spada med družbe, ker gre pravzaprav za fizično osebo, ki opravlja dejavnost. S.p. za svoje obveznosti odgovarja z vsem premoženjem fizične osebe (nosilca dejavnosti), zato posebni vložki niso potrebni.

Vir: mladipodjetnik.si

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – POVZETEK

V zadnjem delu objav Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom vam predstavljamo zgolj kratek povzetek.

Osebna družba:

  1. Za obveznosti družbe jamčijo družbeniki neomejeno z vsem svojim osebnim premoženjem.
  2. Po zakonu ni obvezen minimalni osnovni kapital.
  3. Manj zahtevni formalnopravni postopki glede statusa.
  4. Enostavno upravljanje.
  5. Cenejša ustanovitev in manj stroškov pri poslovanju.

Kapitalska družba:

  1. Družba jamči z vsem svojim premoženjem, družbeniki osebno ne jamčijo (le v izjemnih primerih, določenih z zakonom).
  2. Zahteva se razmeroma visok osnovni kapital.
  3. Zahtevni formalnopravni postopki glede ureditve statusa.
  4. Zapleteno upravljanje.
  5. Dražja ustanovitev in večji stroški pri delovanju družbe.

Samostojni podjetnik:

  1. Samostojni podjetnik jamči za obveznosti z vsem svojim premoženjem.
  2. Po zakonu ni obvezen minimalni osnovni kapital.
  3. Manj zahtevni formalno pravno postopki.
  4. Enostavno upravljanje.
  5. Brezplačna ustanovitev podjetja ter nizki stroški pri vodenju.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – PRENEHANJE

V današnjem času hitrih sprememb se vsak dan rodi mnogo novih podjetij, hkrati pa jih mnogo tudi preneha, saj je današnje poslovno okolje precej negotovo in zato mnogim podjetjem neprijazno. V tej objavi vam bomo na kratko predstavili na kakšen način prenehajo osebne družbe in kapitalske družbe ter kako s.p. preneha opravljati dejavnost.

Tudi osebne in kapitalske družbe imajo svoj življenjski cikel, tako kot vsa ostala živa bitja. Cikel se začne z rojstvom in konča s smrtjo oz. prenehanjem. Pri samostojnem podjetniku (v nadaljevanju s.p.) gre za podoben princip, vendar le ta ne preneha kar tako, saj je podjetnik oseba in ne družba. Zaradi tega s.p. ne preneha, temveč zgolj preneha opravljati svojo dejavnost.

Osebne družbe

Osebne družbe (družba z neomejeno odgovornostjo, komanditna družba in tiha družba) prenehajo s svojim delovanjem:

  • v kolikor poteče čas, za katerega je bila ustanovljena;
  • s sklepom družbenikov;
  • s stečajem;
  • s smrtjo ali prenehanjem družbenika;
  • z odpovedjo na podlagi sodne odločbe;
  • v kolikor se število družbenikov zmanjša pod dva;
  • v drugih primerih v skladu z zakonom.

Kapitalske družbe

Kapitalske družbe (družba z omejeno odgovornostjo, delniška družba, evropska delniška družba in komanditna delniška družba) poleg vseh razlogov osebnih družb prenehajo tudi v kolikor:

  • družbeniki vsaj s tričetrtinsko večino glasov vseh družbenikov sklenejo, da družba preneha s svojim delovanjem;
  • sodišče ugotovi ničnost vpisa, z združitvijo s kakšno drugo družbo;
  • osnovni kapital pade pod zakonsko določen znesek.

Kapitalska družba lahko preneha prostovoljno ali neprostovoljo. Pri prostovoljnem prenehanju niso podani zunanji razlogi ali prisila in gre za osebno odločitev družbenikov. Za neprostovoljno prenehanje pa gre, ko družba preneha zaradi zunanjih dejavnikov.

Samostojni podjetnik

S.p. preneha opravljati svojo dejavnost:

  • v kolikor se statusno preoblikuje v kapitalsko družbo,
  • v kolikor v dveh zaporednih poslovnih letih ne predloži letnega poročila,
  • na podlagi pravnomočnega akta (smrt podjetnika, stečaj podjetnika, izgon podjetnika iz RS, prepoved opravljanja dejavnosti, neresnične izjave podjetnika).

Za konec

Podjetje je potrebno najprej ustanoviti, da lahko kasneje preneha. Mnogim ustanovitev podjetja predstavlja uresničitev dolgoletne želje, odločitev o prenehanju pa največkrat ne sprejmemo zlahka in prostovoljno. Mnogo prenehanj je neprostovoljnih, saj nas lahko slabo poslovanje, okoliščine in razmere na trgu prisilijo v stečaj oz. kakšno drugo obliko prenehanja.



Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

N. Isailovič. 2002. Prenehanja podjetij v Sloveniji. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – POSLOVANJE

Tokrat se bomo posvetili razlikam med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, ki nastanejo pri poslovanju.

Osebne družbe in poslovanje

Posle osebnih družb so dolžni voditi vsi družbeniki hkrati, vendar se lahko vodenje poslov z družbeno pogodbo prenese na enega ali več družbenikov. Vsak družbenik je upravičen zastopati družbo in brez soglasja drugih družbenikov ne more prosto razpolagati s svojim deležem.

Posle k.d. vodijo samo komplementarji (razen če ni drugače določeno z družbeno pogodbo).

Posle d.n.o. pa vsi družbeniki.

Kapitalske družbe in poslovanje

Kapitalske družbe vodi in zastopa poslovodstvo. Funkcijo poslovodstva lahko opravlja ena ali več oseb.

D.o.o. ima lahko nadzorni svet, vendar ta ni obvezen.

D.d. lahko izbira med enotirnim ali dvotirnim sistemom upravljanja družbe. Razlika med enotirnim in dvotirnim sistemom je v tem, da ima družba v dvotirnem sistemu dva organa upravljanja (uprava in nadzorni svet), v enotirnem sistemu pa družbo vodi upravni odbor.

V vseh družbah družbeniki odločajo o vseh vprašanjih upravljanja družbe s sprejemanjem sklepov. Omenjeni sklepi se sprejemajo na skupščini družbenikov ali pa se sprejemajo s pisnimi izjavami. Družbeniki se na skupščini (ali s pisnimi izjavami) odločajo o sprejetju letne bilance stanja iz izkaza poslovnega izida, razdelitvi letnega dobička, postavitvi in odpoklicu poslovodij, itd.

Denar na računu

Pravne osebe poslujejo preko transakcijskega računa in vsi dvigi morajo biti povezani z dejavnostjo, saj družbenik ne more prosto razpolagati z denarjem na računu. Po drugi strani pa s.p. lahko prosto razpolaga z denarjem na računu, kar pomeni, da lahko dviguje denar tako za potrebe podjetja, kot tudi za lastne potrebe. Prav tako s.p.-ju, za razliko od družb ni potrebno dnevno polagati gotovine na transakcijski račun, temveč jo lahko takoj porabi za lastne potrebe.

Poslovne knjige

Vse družbe, z izjemo s.p., morajo voditi poslovne knjige po sistemu dvostavnega knjigovodstva. S.p. lahko vodi poslovne knjige po sistemu enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva ali pa mu sploh ni potrebno voditi poslovnih knjig, „če izpolnjuje v 4. odst. 73. člena Zakona o gospodarskih družbah naštete pogoje o prihodkih iz dejavnosti, o zaposlenih delavcih in o načinu preteklega ugotavljanja davčne osnove, ki jih zakon, ki ureja dohodnino, določa za zavezance za davek od dohodka iz dejavnosti, ki lahko pri ugotavljanju davčne osnove zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov.” (D. Cvetan, 2009)

Za konec

Kapitalske družbe imajo na trgu večji ugled kot osebne družbe in samostojni podjetnik, zato lahko lažje pridobivajo kredite pri bankah in so bolj primerne za prijavo na razpise ter opravljanje večjih in bolj donosnih poslov.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – ODGOVORNOST

Ko se nekdo odloči, da bo postal podjetnik mora razmisliti kakšna organizacijska oblika je zanj najbolj primerna. V prejšnji objavi z naslovom Razlike med osebnimi, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – USTANOVITEV smo povzeli nekaj lastnosti ustanovitev različnih organizacijskih oblik. Tokrat pa vam bomo predstavili ključne razlike v odgovornosti ustanoviteljev različnih organizacijskih oblik.

Pri izbiri organizacijske oblike se morate vprašati:

  • Katera organizacijska oblika je najbolj primerna zame?
  • Katero je najlažje oz. najhitreje ustanoviti in kako?
  • Katero je najlažje zapreti, če mi slučajno ne uspe?
  • Pri kateri organizacijski obliki bom prihranil največ denarja s področja plačevanja davkov?

Vse družbe kot pravne osebe odgovarjajo za obveznosti same s svojim lastnim premoženjem.

Osebne družbe in družbenikova odgovornost

Družbeniki osebnih družb za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim osebnim premoženjem. Posamezen družbenik odgovarja za obveznosti družbe v sorazmerju z njegovim deležem. V kolikor družbenik na novo vstopi v družbo, prav tako odgovarja z vsem svojim premoženjem – tudi za obveznosti, nastale pred njegovim prihodom. Prav zaradi osebne odgovornosti vseh družbenikov so osebne družbe primerne predvsem za družbenike z veliko medsebojnega zaupanja.

Pri komanditni družbi komplementaji za obveznosti družbe odgovarjajo z vsem svojim premoženjem, komanditisti pa odgovarjajo samo do vrednosti vložka, ki so ga vložiti v družbo.

Kapitalske družbe in družbenikova odgovornost

Družbeniki kapitalskih družb za obveznosti družbe ne odgovarjajo s svojim premoženjem. Družbenikovo obveznost do družbe predstavlja zgolj vložek, ki kot ustanovni kapital predstavlja premoženje družbe. S tem vložkom družbenik odgovarja za svoje obveznosti.

V kolikor gre za primer, ko družbeniki družbo uporabijo ali zlorabijo, da bi z njo dosegli cilje, ki so po zakonu nedopustni, se spregleda veljavna pravila odgovornosti in tako družbeniki odgovarjajo z vsem svojim premoženjem.

Samostojni podjetnik in njegova odgovornost

Samostojni podjetnik, za razliko od družb, na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot fizična oseba, zato za obveznosti iz poslovanja odgovarja s svojim lastnim, osebnim premoženjem – samostojno in neposredno.

Podjetnik odgovarja za obveznosti tudi, če je poslovno ali kako drugače ločil svoje zasebno premoženje od premoženja svojega podjetja. Pri tem je potrebno izpostaviti, da je tveganje pri tej obliki podjetja največje, saj lahko podjetnik izgubi vse, v najslabšem primeru tudi svojo stanovanjsko hišo.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.

Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom – USTANOVITEV

Predstavljamo vam prvi del objave Razlike med osebnimi družbami, kapitalskimi družbami in samostojnim podjetnikom, kjer vam bomo predstavili razlike pri ustanovitvi omenjenih družb.

V obdobju gospodarske krize je veliko ljudi izgubilo svojo zaposlitev in temu sledi vprašanje: kaj sedaj, kako zaslužiti potrebni denar za preživetje? Velikokrat je iskanje druge službe v konkurenčni dejavnosti izguba časa, saj v času krize podjetja večinoma odpuščajo in le redko zaposlujejo. Kmalu se izkaže, da nekomu, ki ima neko specifično znanje ter sposobnosti, ostane zgolj možnost samostojne ustanovitve podjetja. Ko pade odločitev o samostojni poti, večina pride do vprašanja: katera organizacijska oblika je zame najbolj primerna, katero je najlažje oz. najhitreje ustanoviti in kako?

Podjetnik mora najprej določiti cilje podjetja. Cilje podjetnika je potrebno določiti tako z vidika lastnih zahtev oz. ambicij kot tudi z vidika zahtev in pričakovanj sodelujočih partnerjev. Izbrana pravna organizacijska oblika družbe mora zagotavljati podjetniku uresničitev njegovih podjetniških ciljev.

Pravne organizacijske oblike se po zakonu o gospodarskih družbah delijo na osebne družbe in kapitalske družbe ter samostojnega podjetnika.

1. Osebne družbe:

  • družba z neomejeno odgovornostjo (d.n.o.)
  • komanditna družba (k.d.),
  • tiha družba (t.d.)

2. Kapitalske družbe:

  • družba z omejeno odgovornostjo (d.o.o.)
  • delniška družba (d.d.),
  • evropska delniška družba (SE),
  • komanditna delniška družba (k.d.d.),

3. Samostojni podjetnik (s.p.)

Ustanovitev

Za ustanovitev osebne družbe (d.n.o. in k.d.) sta potrebni najmanj dve osebi. Pri ustanovitvi osebnih družb osnovni kapital ni predpisan, vendar morajo družbeniki zagotoviti družbi sredstva za njeno delovanje.

Kapitalsko družbo (d.o.o. in d.d.) lahko, za razliko od osebne družbe, ustanovi samo ena oseba. D.o.o. lahko ustanovi največ 50 oseb, medtem ko za vse ostale družbe najvišje število oseb ni predpisano. Ustanovitelji katerekoli družbe so lahko fizične ali pravne osebe, ne glede na državljanstvo in prebivališče.

Vse družbe se ustanovijo z družbeno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa. Izjema je d.d., pri kateri je potrebno sprejeti statut. Poleg tega lahko d.o.o. ustanovimo z obrazcem, ki ga dobimo na izpostavah AJPES-a na točki VEM, ki je nadomestilo družbene pogodbe.

Za razliko od osebnih družb je pri kapitalskih družbah za ustanovitev potreben osnovni kapital, ki se pri obeh družbah lahko vplača poleg denarnih vložkov tudi s stvarnimi vložki:

  • ki pri d.d. znaša 25.000 €,
  • pri d.o.o. pa 7.500 €.

Vse družbe pridobijo status pravne osebe z vpisom v sodni register.

Zaradi visokega minimalnega ustanovitvenega kapitala za d.o.o. se veliko podjetnikov odloči za ustanovitev družbe v tujini in nato preko podružnice opravljajo svojo dejavnost v Sloveniji. Dejavnost tako družbeniki opravljajo pod enakimi pogoji kot domače družbe v Sloveniji. To pomeni, da lahko ustanovitelj izbere pravno okolje države članice EU, ki mu najbolj ustreza – takšna izbira ugodnejše zakonodaje pa ne predstavlja kršitve prava skupnosti.

Poleg osebnih in kapitalskih družb poznamo tudi s.p., ki kot fizična oseba na trgu samostojno opravlja pridobitno dejavnost kot svojo izključno dejavnost. Samostojni podjetnik lahko opravlja dejavnost poleg redne zaposlitve.

V primerjavi z ostalimi organizacijskimi oblikami je ustanovitev s.p. najhitrejša, najcenejša in najbolj enostavna. Registracija samostojnega podjetnika se lahko opravi kar preko spletnega portala e-VEM ali na vstopnih točkah VEM, ki se nahajajo na izpostavah AJPES-a.

S.p. lahko ustanovite v zgolj treh korakih:

  1. Prijava za vpis v sodni register.
  2. Podjetnik mora v skladu s tretjim odstavkom 44. člena zakona o davčni službi (ZDS-1-UPB2) sporočiti davčnemu uradu svoje osebne podatke.
  3. Prijava na Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS).

Na koncu je na vrsti še vpis v poslovni register republike Slovenije, s tem pa podjetnik lahko prične s svojo dejavnostjo.

Vir:

D. Cvetan. 2009. Davčno optimalna pravna oblika družbe za podjetnike. Univerza v Ljubljani, Ekonomska fakulteta. Diplomsko delo.